Vipavski rob

Velikost: 171,3 km²

Opis območja

Osrednji del Vipavskega roba tvori strmi narivni rob visokih dinarskih planot Trnovskega gozda in Nanosa in zgornji rob Vipavske doline. Izjemen pomen za varstvo narave na tem območju imajo različni tipi travniških združb. Najbolj razširjeni so submediteransko-ilirski pašniki in travniki. Nižje ležeče predele pod skalnatimi stenami nad Vipavsko dolino poraščajo toploljubni gozd črnega gabra in jesenske vilovine ter redki ostanki nekoč obsežnejših suhih travnikov.

Kvalifikacijske vrste ptic

Na Vipavskem robu gnezdijo značilne vrste, za katere skalne stene predstavljajo skoraj izključni tip gnezdišča v Sloveniji: planinski orel Aquila chrysaetos, sokol selec Falco peregrinus in velika uharica Bubo bubo. Med pomembne gnezdilke sodita tudi kačar Circaetus gallicus, katerega celotno slovensko populacijo ocenjujemo le na 9–20 parov, in puščavec Monticola solitarius, ki je v Sloveniji dolgo veljal le za gnezdilko Kraškega roba. Lokalne gnezditvene gostote skalnega strnada Emberiza cia na tem območju so med najvišjimi v Sloveniji. Vzdolž roba planot se selijo ujede kot so beloglavi jastreb Gyps fulvus, sršenar Pernis apivorus in črni škarnik Milvus migrans. Pomemben del IBA so tudi različni tipi travišč, na katerih gnezdijo številne kvalifikacijske vrste.

Grožnje

Ključni vir ogrožanja je na eni strani zaraščanje, ki je posledica opuščanja kmetijske rabe, predvsem ekstenzivnega pašništva, po drugi strani pa intenzifikacija kmetijstva, zaradi katerega so izginile številne košenice, povečala pa se je tudi površina intenzivno obdelovanih njiv. Problematičen je lahko tudi nereguliran turizem, zato bi bila potrebna uveljavitev conacije območja glede na ustrezne oblike rabe. Vipavski rob je potencialno zanimiv tudi za postavitev vetrnih elektrarn, ki bi bila z naravovarstvenega stališča verjetno zelo problematična.

Povezave

KOCE, U., BOŽIČ, L. & MIHELIČ, T. (2006):
Notranja conacija habitatov kvalifikacijskih vrst ptic na območjih Natura 2000.
DOPPS, Ljubljana.*
*Conacija je bila opravljena za IBA Južni rob Trnovskega gozda in Nanos. To območje se je po reviziji IBA leta 2011 preoblikovalo v IBA Vipavski rob, s čimer so se spremenile tudi meje območja.

BOŽIČ, L. (2003):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 2. str. 69–74.
DOPPS, Ljubljana.

MIHELIČ, T. (2002):
Prehrana velike uharice Bubo bubo v jugovzhodni Sloveniji.
Acrocephalus 23 (112): 81–86.

Tabela kvalifikacijskih vrst na IBA Vipavski rob.

Slovensko ime vrste	Latinsko ime vrste	Populacija	Sezona	Obdobje	Kriterij IBA
skalni strnad	Emberiza cia	850–950 parov	gnezditev	2002–2010	B2
kotorna	Alectoris graeca	20–40 parov	gnezditev	2001	B2, C6
velika uharica	Bubo bubo	10–12 parov	gnezditev	2004–2011	B2, C6
podhujka	Caprimulgus europaeus	50–100 parov	gnezditev	2001–2010	B2, C6
hribski škrjanec	Lullula arborea	500–800 parov	gnezditev	2002–2010	B2, C6
vijeglavka	Jynx torquilla	50–100 parov	gnezditev	2002–2010	B2, D4
slegur	Monticola saxatilis	40–50 parov	gnezditev	2001–2010	B2, D4
kačar	Circaetus gallicus	1–3 pari	gnezditev	1999–2010	C6
sokol selec	Falco peregrinus	7–9 parov	gnezditev	2005–2011	C6
rjava cipa	Anthus campestris	3–5 parov	gnezditev	2002–2010	D1
planinski orel	Aquila chrysaetos	3–4 pari	gnezditev	2002–2010	D1
črnočeli srakoper	Lanius minor	2–5 parov	gnezditev	2005–2008	D1
črni škarnik	Milvus migrans	1–2 para	gnezditev	2007–2010	D1
črna žolna	Dryocopus martius	30–40 parov	gnezditev	2002–2010	D2
rjavi srakoper	Lanius collurio	300–500 parov	gnezditev	200–2010	D2
sršenar	Pernis apivorus	10–20 parov	gnezditev	2002–2010	D2
pivka	Picus canus	20–30 parov	gnezditev	2002–2010	D2
beloglavi jastreb	Gyps fulvus	100–300 osebkov	selitev	2005–2008	D3
veliki strnad	Miliaria calandra	100–200 parov	gnezditev	2002–2010	D4
puščavec	Monticola solitarius	25–35 parov	gnezditev	2002–2010	D4
smrdokavra	Upupa epops	30–50 parov	gnezditev	2002–2010	D4