Spremljanje številčnosti koscev v Sloveniji

Cilj

Z rednimi štetji kosca dobimo podatke o njegovi razširjenosti, velikosti populacije in populacijskem trendu. Hkrati zbiramo tudi podatke o virih ogrožanja te indikatorske vrste ekstenzivnih vlažnih travnikov (zgodnja košnja, paša, zaraščanje in podobno).

Metoda

Popis kosca izvajamo v nočnem času med 23.00 in 3.00, saj takrat samci najbolj intenzivno pojejo. Med sredino maja in koncem junija opravimo dve štetji, izjemoma le eno na težko prehodnih ali dostopnih terenih (npr. na Cerkniškem jezeru in Breginjskem Stolu). Vsak popisovalec natančno pregleda svojo popisno ploskev in vse slišane pojoče samce vriše na karto. Rezultate obeh štetij digitaliziramo s pomočjo geografskega-informacijskega sistema in jih interpretiramo.

Vseslovenski popisi se ponavljajo praviloma na pet let. Do sedaj smo jih izvedli v letih 1992/93, 1999, 2004 in 2010. Na osmih mednarodno pomembnih območjih za ptice (IBA), kjer je večina nacionalne populacije kosca, pa štetje izvajamo vsako leto, in sicer od 2004 dalje. Ta območja so Ljubljansko barje, Cerkniško jezero, Breginjski Stol, Dolina Reke, Porečje Nanoščice, Planinsko polje, Dobrava-Jovsi in Snežnik-Pivka.

Večino ploskev popišejo prostovoljci. Zagotoviti skušamo, da isto ploskev v zaporednih letih šteje isti popisovalec, tako da so rezultati med leti primerljivi.

Rezultati

Naša nacionalna populacija kosca upada. Od leta 1999 do 2010 se je zmanjšala za več kot 50 odstotkov (s 563 na 275 preštetih samcev).

Zmerno upada tudi številčnost na osmih IBA, kjer kosca štejemo vsako leto. Največji upad se je zgodil na najpomembnejšem območju za kosca, Ljubljanskem barju. Leta 1999 smo tam prešteli 238 koscev, leta 2013 pa le še 97. Edina ploskev, na kateri število koscev na Ljubljanskem barju raste, je tista, katere velik del predstavlja Naravni rezervat Iški morost, ustanovljen z namenom varstva kosca.

Za večino upada so krive premene ekstenzivnih travnikov v njive oziroma intenzifikacija njihove rabe z gnojenjem in zgodnjo prvo košnjo, ki ji nato sledi še nekaj košenj. Posledično vsa koščeva legla propadejo. Nekaj travnikov je bilo izgubljenih tudi zaradi urbanizacije in zaraščanja, slednje predvsem na Breginjskem Stolu.

Pomen

Podatke monitoringa kosca uporabljamo v naravovarstvene namene, kot so na primer presoje vplivov na okolje, priprava varstvenih ciljev za Natura 2000 območja in upravljanje z Naravnim rezervatom Iški morost in drugimi zavarovanimi območji.

Kontaktna oseba

Luka Božič (luka.bozic@dopps.si)

Objave

DENAC, K., BOŽIČ, L., MIHELIČ, T., DENAC, D., KMECL, P., FIGELJ, J. & BORDJAN, D. (2013):
Monitoring populacij izbranih vrst ptic – popisi gnezdilk 2012 in 2013. Poročilo.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K., MIHELIČ, T., DENAC, D., BOŽIČ, L., KMECL, P. & BORDJAN, D. (2011):
Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Popisi gnezdilk spomladi 2011 in povzetek popisov v obdobju 2010–2011. Končno poročilo.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K., BOŽIČ, L., RUBINIĆ, B., DENAC, D., MIHELIČ, T., KMECL, P. & BORDJAN, D. (2010):
Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Delno poročilo (dopolnjena verzija). Popisi gnezdilk in spremljanje preleta ujed spomladi 2010.
DOPPS, Ljubljana.

RUBINIĆ, B., BOŽIČ, L., DENAC, D., MIHELIČ, M. & KMECL, P. (2009):
Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Vmesno poročilo. Rezultati popisov v spomladanski sezoni 2009.
DOPPS, Ljubljana.

RUBINIĆ, B., BOŽIČ, L., KMECL, P., DENAC, D. & DENAC, K. (2008):
Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Vmesno poročilo. Rezultati popisov v spomladanski sezoni 2008.
DOPPS, Ljubljana.

RUBINIĆ, B., BOŽIČ, L., DENAC, D. & KMECL, P. (2007):
Poročilo monitoringa izbranih vrst ptic na posebnih območjih varstva (SPA). Rezultati popisov v gnezditveni sezoni 2007. Končno poročilo.
DOPPS, Ljubljana.

RUBINIĆ, B., BOŽIČ, L., DENAC, D. & KMECL, P. (2006):
Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Vmesno poročilo. Rezultat popisov v gnezditveni sezoni 2006.
DOPPS, Ljubljana.

RUBINIĆ, B., MIHELIČ, T. & BOŽIČ, L.(2005):
Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Četrto vmesno poročilo. Rezultati popisov v sezoni 2005.
DOPPS, Ljubljana.

BOŽIČ, L. (2005a):
Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje košnje in uničevanja ekstenzivnih travnikov.
Acrocephalus 26 (124): 3–21.

BOŽIČ, L. (2005b):
Gnezditvena razširjenost in velikost populacije kosca Crex crex v Sloveniji leta 2004.
Acrocephalus 26 (127): 171–179.

RUBINIĆ, B., BOŽIČ, L., DENAC, D. & MIHELIČ, T. (2004):
Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Drugo vmesno poročilo. Rezultati popisov v sezoni 2004.
DOPPS, Ljubljana.