Koliko travnikov na Ljubljanskem barju je za kosca sploh še primernih?

Cilj

S popisom pokošenosti travnikov v gnezditvenem obdobju kosca smo želeli oceniti, kolikšen je na izbranih površinah na Ljubljanskem barju delež pozno košenih travnikov (po 15. 7.) in kolikšen je delež koscev, ki imajo možnost uspešnega gnezdenja.

Metoda

V letu 2013 smo popis pokošenosti travnikov izvedli dvakrat, prvič sredi junija, drugič pa sredi julija. Popisali smo travnike na tistih popisnih ploskvah za kosca, ki so imele zadnja tri leta (2010–2012) največje povprečno število pojočih samcev. To so bile ploskve med Blatno Brezovico in Notranjimi Goricami (3 ploskve), med Tomišljem, Črno vasjo in Lipami (4 ploskve) ter med Ižansko cesto in Lavrico (3 ploskve). Praviloma smo popisali vse habitate na popisni ploskvi, tudi tiste, ki za kosca niso primerni (njive, pašniki, grmišča). Habitate in pokošenost travnikov smo označevali na ortofoto posnetkih in jih kasneje digitalizirali s pomočjo geografskega-informacijskega sistema.

Rezultati

Sredi junija 2013 je bilo pokošenih 62 odstotkov vseh pregledanih travnikov, sredi julija pa kar 79 odstotkov. Če iz analize izvzamemo pozno košene travnike na Naravnem rezervatu Iški morost (NRIM), kjer ima DOPPS prijavljen kmetijsko-okoljski ukrep VTR (prva košnja po 1. 8.), sta ti številki še nekoliko višji, in sicer 65 odstotkov za prvi in 82 odstotkov za drugi popis. Sredi julija 2013 so bili večji sklenjeni kompleksi nepokošenih travnikov le na NRIM ter vzhodno od Bevk, medtem ko so bile nepokošene površine severno in južno od Grmeza bolj razpršene.

Iz rezultatov sklepamo, da večina koscev na Ljubljanskem barju nima možnosti speljati niti prvega, kaj šele drugo leglo mladičev. Travniške površine, na katere se vrnejo iz prezimovališč, zanje predstavljajo ekološko past, zaradi katere je barjanska populacija najverjetneje ponorna. Ena redkih izjem so pozno košeni travniki na NRIM, ki pa po površini predstavlja le 0,5 odstotkov celotnega Natura 2000 območja za ptice Ljubljansko barje.

Približno 30 odstotkov površine popisanih ploskev so leta 2013 predstavljale njive, 4 odstotke pa pašniki – oba habitata sta za gnezdenje kosca neprimerna.

Poudariti je treba, da je bila zaradi vremenskih razmer gnezditvena sezona 2013 netipična. Zima je trajala zelo dolgo (zadnje snežne padavine so bile v pričetku aprila), maj in začetek junija pa sta bila precej hladna in deževna. Posledično se je rast trave zakasnila, s tem pa tudi datum prve košnje na večini travnikov. Obsežnejše košnje so se tako pričele šele sredi junija, medtem ko se v običajnih letih pričnejo že konec maja. Domnevamo, da je delež pokošenih travnikov v juniju in juliju običajnega leta zato še višji, kot je bil ugotovljen za leto 2013.

Pomen

Rezultati pokošenosti travnikov v letu 2013 so skupaj z negativnim populacijskim trendom kosca na Ljubljanskem barju jasen namig, da vrsta na večini travnikov tega območja nima primernih pogojev za gnezdenje in je njena populacija najverjetneje ponorna. To pomeni, da je treba nemudoma povečati površino pozno košenih vlažnih travnikov in na njih zagotoviti dolgoročno naravi prijazno upravljanje. Ta naloga je obveznost Republike Slovenije, ki v nasprotnem primeru krši tako zahteve Direktive o pticah kot tudi nacionalno zakonodajo.

Kontaktna oseba

Katarina Denac (katarina.denac@dopps.si)

Objave

BOŽIČ, L. (2005):
Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje košnje in uničevanja ekstenzivnih travnikov.
Acrocephalus 26 (124): 3–21.