Varno zatočišče za kosce na Ljubljanskem barju
Naravni rezervat Iški morost (NRIM) je nastal v okviru projekta LIFE »Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca (Crex crex) v Sloveniji«. Zaradi pozne košnje travnikov je to eden redkih predelov na Ljubljanskem barju, kjer kosci lahko v miru speljejo svoje mladiče. Njihova populacija je po obnovi območja porasla. Rezervat je pomemben tudi kot gnezdišče velikega škurha in repaljščice ter zimsko prenočišče pepelastih lunjev.
Cilj
Z ustanovitvijo naravnega rezervata smo želeli na konkretnem primeru prikazati koscu prijazno upravljanje s travniki. Varna gnezdišča na Ljubljanskem barju pa potrebujejo tudi druge travniške vrste ptic, še posebej veliki škurh in repaljščica, katere populacija je od sredine devetdesetih let 20. stoletja drastično upadla.
Rezervat je bil zasnovan kot učilnica v naravi, v kateri bi širši javnosti lahko predstavili rastlinstvo in živalstvo vlažnih travnikov ter načine kmetovanja, s katerimi se ta ogroženi habitat ohranja. Pri slednjem igrajo zelo pomembno vlogo tudi okoliški kmetje, ki nam pomagajo pri upravljanju rezervata.
Metoda
Odkup in najem zemljišč za nastajajoči naravni rezervat severno od Bresta sta se pričela v letu 2004. Od skupno 63 hektarjev, kolikor meri rezervat, imamo v lasti 7,7 hektarjev, v najemu 44,2 hektarjev, ostalo pa so zasebna kmetijska zemljišča.
Med letoma 2004 in 2006 je bilo 14 ha zaraščajočih se travnikov očiščenih grmovja in drevja, s čimer smo ponovno vzpostavili pogoje za gnezdenje kosca in ostalih travniških ptic.
Na okoli 23 ha izvajamo koscu prijazen način košnje, ki vključuje: prvo košnjo po 1.8., košnjo od sredine parcele navzven in puščanje pasov nekošene trave. Te površine so vključene v kmetijsko-okoljski ukrep »Ohranjanje habitatov ptic ekstenzivnih vlažnih travnikov na območjih Natura 2000« (VTR), ki je bil v projektu LIFE oblikovan posebej za kosca. Košnjo izvajajo okoliški kmetje in DOPPS z lastno mehanizacijo.
Na NRIM z metodo kartiranja vsako leto spremljamo populacije ptic. V času gnezditve izvedemo vsaj šest dnevnih in dva nočna popisa.
Leta 2007 je bila odprta Koščeva učna pot, katere osrednja točka je lesena opazovalnica v obliki gnezda. V njej so na panoramski tabli predstavljene živali in rastline vlažnih travnikov. Leta 2013 smo učno pot podaljšali in jo speljali krožno po rezervatu. Na območju redno potekajo izobraževanja in usposabljanja za tiste, ki bi radi postali samostojni vodniki organiziranih skupin obiskovalcev po učni poti.
Rezultati
Naravni rezervat Iški morost je bil razglašen leta 2008, in sicer z Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Ur. l. RS 112/2008). Ime rezervata so izbrali domačini.
Lokalna populacija kosca na rezervatu se povečuje in je v letu 2013 štela 12 pojočih samcev. Na rezervatu redno gnezdita tudi 1-2 para velikega škurha, kar predstavlja pomemben delež od skupno 10 parov na Ljubljanskem barju. Repaljščice, ki jih drugod po Ljubljanskem barju že skorajda ne vidimo več, dosegajo tu zavidljive gostote, saj gnezdi okoli 20 parov. Pozimi na nepokošenih, rahlo zaraščenih travniških površinah prenočuje 30–50 pepelastih lunjev, ki se preko dneva v iskanju hrane razkropijo po celem Ljubljanskem barju.
Letno izvedemo 15–20 vodenj za različne skupine, ki se jih udeleži 450–600 obiskovalcev. Še bistveno višje pa je število ljudi, ki rezervat obiščejo v prostem času z namenom sprostitve in rekreacije.
Pomen
Naravni rezervat Iški morost služi kot vzorčni primer koscu in drugim travniškim pticam prijaznega kmetovanja. Predstavlja enega zadnjih strnjenih kompleksov pozno košenih vlažnih travnikov na Ljubljanskem barju. S krožno učno potjo in leseno opazovalnico deluje kot učilnica na prostem, v kateri se obiskovalci seznanijo z naravo Ljubljanskega barja in naravi prijaznimi načini gospodarjenja. Lov in ribolov sta na rezervatu z Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje prepovedana (13. člen).
Kontaktna oseba
Željko Šalamun (zeljko.salamun@dopps.si)