Velika uharica

Velika uharica je največja vrsta sove v Evropi. Samice, ki so nekoliko večje od samcev, lahko čez krila merijo tudi več kot 1,5 metra. Svoje gnezdišče si velika uharica običajno izbere v skalni steni, ki je eden od ključnih elementov njenega običajno več kot 10 km² velikega ozemlja.

V Sloveniji smo do sedaj našli nekaj več kot 100 gnezd te karizmatične sove, vsakoletnih popisov velike uharice na Krasu in drugod po Sloveniji pa se udeležuje kar 200 prostovoljcev.

O življenju velike uharice pri nas

Velika uharica najpogosteje izbira visoke, suhe in razčlenjene strme stene. Na steno, kjer si izbere dnevno počivališče in gnezdišče, je navezana preko celega leta. Pomemben del njenega življenjskega okolja je tudi kulturna krajina. V njej najlažje najde svoj plen, saj ji odprta območja omogočajo lažji pregled, raznovrstne strukture v krajini pa odlične preže za lov.

Velika uharica v sobivanju s sodobnim človekom

Kljub dejstvu, da pogosto živi v povsem kulturni krajini, je velika uharica plaha in izjemno občutljiva za človekovo prisotnost v bližini gnezdišč. Že najmanjša motnja lahko povzroči propad gnezda.

Opuščanje gnezd zaradi vznemirjanja

Plezanje v skalnih stenah, planinarjenje in druge prostočasne aktivnosti ljudi pogosto pripeljejo v bližino gnezd v povsem oddaljenih in nedostopnih krajih. Prav vznemirjanje na gnezdiščih pa je ena od največjih groženj tej plahi sovi. V predgnezditvenem in gnezditvenem obdobju je človek v bližini gnezda pogosto razlog, da samica zapusti jajca ali mladiče, kar pomeni propad legla, ali pa gnezdišče celo zapusti.

Velika uharica povezuje športne plezalce in naravovarstvenike

Zaradi velike obljudenosti nekaterih sten na Primorskem, kot sta Lijak in Štrkljevica, je velika uharica v njih v preteklosti prenehala gnezditi. Po vzpostavitvi dialoga med plezalci in naravovarstveniki smo s Planinsko zvezo Slovenije sklenili dogovor, da se bomo obveščali o nameri ureditve novih plezališč. Za nekatere najbolj problematične stene smo tudi poiskali kompromis, ki hkrati omogoča plezanje na območju in veliki uharici zagotavlja dolgoročno preživetje.

Za usmerjanje pticam prijaznega športnega plezanja v stenah Kraškega roba smo člani DOPPS med plezalce razdelili publikacijo Prezrti soplezalci, ki je izšla v slovenskem, italijanskem, angleškem in nemškem jeziku.

Nevarni električni daljnovodi

Električni daljnovodi srednjih napetosti so v sodobnem svetu pomembna grožnja, s katero se spopada velika uharica. Ker te sove najraje lovijo s pomočjo preže, so stebri daljnovodov odlična mesta, na katera rade sedajo.

Ravno daljnovodi pa so ena izmed najbolj nevarnih pasti. Ob priletavanju ali vzletanju z daljnovoda se velika uharica zaradi svoje velikosti pogosto dotakne električnih žic, medtem ko se z nogami že ali še drži za prečko stebra. Zaradi električnega udara mrtve ptice navadno padejo na tla takoj pod stebrom, znani pa so tudi primeri, ko so osebki udar sicer preživeli, vendar so kasneje zaradi nekroz na perutih in nogah poginili.