Monitoring velike uharice
Velika uharica je redka in težko odkrivna vrsta. Do dobrega vpogleda v številčnost njene populacije lahko pridemo le s ciljnimi popisi, ki jih v Sloveniji vsakoletno izvajamo že od leta 1999 naprej. V prvem delu je bil monitoring usmerjen predvsem na mednarodno pomembnih območjih za ptice (IBA), kjer je velika uharica kvalifikacijska vrsta, v zadnjih letih pa uspemo s ciljnimi popisi pokriti večino populacije v Sloveniji.
Cilji
Osnoven cilj monitoringa velike uharice je spremljanje njene gnezditvene uspešnosti. V praksi to pomeni najprej identifikacijo parov, ki so pričeli z gnezditvijo in uspešno speljali mladiče. S temi podatki dobimo dober vpogled v stanje populacije. Z monitoringom v prvi vrsti zajamemo celotno populacijo na IBA območjih. Sestavni del monitoringa je tudi iskanje novih teritorijev.
Metoda
V prvi fazi zajema monitoring iskanje in potrjevanje teritorijev. Popis se izvaja med januarjem in aprilom in je vezan na potrditev teritorialnega samca v primernem gnezdišču. Drug del monitoringa je usmerjen v potrditev začetka gnezditve (navadno marec).
Sledi popis uspešnosti gnezditve. Opravljamo ga v poletnem času, ko so mladiči že dovolj veliki, da se jih lahko zasliši brez da bi se približevali gnezdu in s tem povzročali motnjo.
Monitoring velike uharice je nadgrajen z akcijo Varuhi velike uharice. S to akcijo uvajamo t.i. individualni pristop, saj samo z izkušenimi in vsako leto istimi popisovalci lahko uspemo zagotoviti kvalitetne podatke. Podatke zbiramo na posebnih območjih varstva (SPA) vsako leto po identični metodi, kar omogoča primerjavo podatkov.
Rezultati
V letu 2012 smo na enajstih popisnih ploskvah znotraj dveh SPA registrirali 15 teritorialnih samcev (zasedenih teritorijev), od tega 5 v SPA Vipavski rob in 10 v SPA Kras. Prisotnost mladičev smo potrdili samo v sedmih primerih zasedenih teritorijev, v osmih primerih pa gnezditev ni bila uspešna.
V letu 2013 smo na enajstih popisnih ploskvah znotraj dveh SPA registrirali 14 zasedenih teritorijev, od tega 5 v SPA Vipavski rob in 9 v SPA Kras. Prisotnost mladičev smo potrdili samo v osmih primerih zasedenih teritorijev, medtem ko v šestih primerih gnezditev ni bila uspešna.
Še vedno ostaja največji problem nizka gnezditvena uspešnost na Vipavskem robu, kar pripisujemo smrtnosti na srednje napetostnih daljnovodih. Na Krasu smo uspeli z naravovarstvenimi akcijami ponovno vzpostaviti pogoje za uspešno gnezditev na dveh gnezdiščih (v letu 2013 je uharica že uspešno gnezdila).
Kontaktna oseba
Tomaž Mihelič (tomaz.mihelic@dopps.si)
Objave
DENAC, K., BOŽIČ, L., MIHELIČ, T., DENAC, D., KMECL, P., FIGELJ, J. & BORDJAN, D. (2013):
Monitoring populacij izbranih vrst ptic – popisi gnezdilk 2012 in 2013. Poročilo.
DOPPS, Ljubljana.