Vpliv elektrovodov na smrtnost velike uharice na Krasu

Velika uharica
Zaradi elektroudara poginula velika uharicafoto: Katarina Aleš

Velika uharica je vrsta z majhnim številom gnezdečih parov v Sloveniji, zato lahko vsak dejavnik ogrožanja pomeni pomembno grožnjo celotni slovenski populaciji. Tuja strokovna literatura v številnih primerih že dalj časa opozarja na problematiko smrtnosti zaradi elektroudara, najdbe kadavrov velikih uharic, ubitih zaradi elektroudara, pa nazorno kažejo na problem ogrožanja te vrste tudi v Sloveniji.

Cilji

V letu 2008 smo v DOPPS izvedli prvo interno raziskavo, s katero smo skušali oceniti vpliv elektrovodov na smrtnost velike uharice na Krasu. Razlog zanjo so bile informacije o problemu, ki ga velikim uharicam povzročajo električni daljnovodi. Na eni strani se je povečalo število naključnih najdb ubitih ptic pod stebri elektrovodov, po drugi strani pa se je začelo pojavljati vse več strokovnih člankov, ki opozarjajo na tovrstno problematiko v drugih državah.

Metoda

Poleg popisa gnezdečih uharic in kartiranja daljnovodov smo veliko energije usmerili v iskanje primerov smrti zaradi elektroudara. Podatke smo zbirali za območje celotne Slovenije, predvsem s pomočjo članov in prostovoljcev DOPPS. Dodatno smo na območju Krasa popisali srednje napetostne daljnovode.

Rezultati

  • V raziskavi smo na območju mednarodno pomembnega območja za ptice (IBA) Kras registrirali 12 zasedenih teritorijev velike uharice. Mednje smo prišteli tudi vse mejne teritorije, v katerih so gnezdišča ležala manj kot dva kilometra od meje IBA.
  • V času raziskave smo zabeležili 26 primerov smrti velikih uharic zaradi elektroudara. Za 22 primerov smo dobili dovolj natančne podatke, da smo lahko ugotovili razred napetosti daljnovoda, tip stebra in okolico stebra, kjer je prišlo do elektroudara.
  • Na 18 površinah s polmerom dva kilometra okrog aktivnega ali opuščenega gnezdišča smo na Krasu identificirali skupaj 1282 nevarnih stebrov. V povprečju je imela ena površina 71 nevarnih stebrov (min = 4, max = 159), večina ploskev pa je imela med 33 in 84 nevarnih stebrov (I. in III. kvartil).
  • Največ smrtnih primerov smo zabeležili na betonskih drogovih z navzgor obrnjenimi izolatorji.

Pomen

Rezultati raziskave so pokazali, da je z vidika varstva velike uharice nujno pristopiti k takojšnjemu reševanju problema. Rešitve vključujejo izogibanje postavljanja daljnovodov na IBA, postavljanje varnih daljnovodov ter sanacijo nevarnih drogov. Izkušnje iz tujine kažejo, da problematiko uspešno rešujejo s stebri, ki imajo izolatorje obrnjene navzdol, ali pa z izolacijami vodnikov v bližini stebra.

V nadaljnjih letih smo na društvu začeli serijo korakov, ki bodo prispevali k sistemski rešitvi opisane grožnje. Izdelali smo priporočila za postavitev novih in sanacijo starih daljnovodov ter stopili v stik s proizvajalcem izolatorjev. Upamo, da bomo uspešni tudi pri pogovorih s pristojnimi državnimi uradi, kar se bo pokazalo v ustrezni sistemski, zakonsko podprti rešitvi.

Kontaktna oseba

Tomaž Mihelič (tomaz.mihelic@dopps.si)

Objave

MIHELIČ, T. (2009):
Vpliv elektrovodov na smrtnost velike uharice Bubo bubo na Krasu.
str. 16–18. V: RUBINIĆ, B. (ur.): Ptice v Sloveniji v letu 2008. – DOPPS, Ljubljana.

MIHELIČ, T. (2008):
Vpliv elektrovodov na številčnost velike uharice na Krasu. Zaključno poročilo.
DOPPS, Ljubljana.