Monitoring sredozemskega vranjeka

Cilj

Cilj monitoringa je dolgoročno spremljanje številčnosti in razširjenosti letujočih vranjekov za oceno stanja njihove pognezditvene populacije v slovenskem morju. Na osnovi zbranih podatkov v okviru projekta SIMARINE-NATURA so bila opredeljena tudi nova morska mednarodno pomembna območja za ptice (mIBA) za vranjeka.

Metode

• Prenočišča

Vranjeke preštevamo na treh skupinskih prenočiščih na gojiščih školjk klapavic, ki so vključena v omrežje Natura 2000 (SPA Debeli rtič, SPA Strunjanu in SPA Sečoveljske soline). V Zalivu Sv. Jerneja in v Piranskem zalivu preštevamo tudi osebke na čezmejnih sektorjih prenočišč. Štejemo na vseh treh prenočiščih hkrati, zaradi česar so ocene številčnosti zelo natančne. Načeloma štetje opravimo v poletnih mesecih, na višku sezone njihovega letovanja v Tržaškem zalivu. Praviloma štejemo v večernem času, ko so vranjeki zbrani na prenočiščih, večkrat pa opravimo tudi celodnevni monitoring in tako spremljamo še dinamiko številčnosti tekom dne. Po obarvanosti perja lahko razlikujemo med prvoletnimi in starejšimi osebki, zato obenem ugotavljamo tudi starostno strukturo prenočujočih skupin. V letih 2012 in 2021 smo preučili tudi strukturo prenočišč in izbiro boj za prenočevanje glede na njihovo obliko, namestitev in barvo.

• Morje

V dopoldanskem času se večina vranjekov s priobalnih prenočišč premakne na morje, kjer se prehranjujejo z ribami. Njihovo dnevno razširjenost na morju spremljamo po t.i. ESAS (European Seabirds at Sea) metodi. Gre za standardno mednarodno uveljavljeno metodo za štetje morskih ptic na morju, ki vključuje tudi beleženje njihovega vedenja. S pomočjo te metode lahko ugotovimo, ali so kakšna območja na morju še posebej pomembna za življenjske potrebe ptic, zlasti prehranjevanje. S to metodo poleg sredozemskih vranjekov spremljamo tudi druge vrste morskih ptic pri nas, npr. rumenonoge (Larus michahelis) in črnoglave galebe (L. melanocephalus), sredozemske viharnike (Pufinus yelkouan) in druge. Popis poteka po 84 km dolgi poti, ki jo prevozimo s čolnom, ki potuje s stalno hitrostjo 10 vozlov (18,5 km/h). Na poti beležimo vse ptice, ki se pojavljajo v vodi ali preletijo območje, ter njihovo vedenje, smer premikanja, morebiten plen itd. Tako pridobljene podatke prikažemo na zemljevidih in opravimo statistične analize, kar nam omogoča prepoznati območja, ki jih ptice obiskujejo v večjih gostotah ter napraviti relativne ocene njihove številčnosti na območju slovenskega morja.

• Prehrana

V projektu sodelujejo tudi strokovnjaki za morske ribe z Morske biološke postaje NIB, ki proučujejo prehrano vranjekov in razširjenost rib, ki so najpogostejše v njihovi prehrani, zlasti črnega glavača (Gobius niger). Sestavo prehrane vranjekov ugotavljajo v analizah izbljuvkov, v katerih so neprebavljeni ostanki rib, med njimi otoliti, ki predstavljajo ključni določevalni material. Razširjenost črnega glavača pa ugotavljajo z metodo podvodnih opazovalnih transektov. Gre za vzorčno metodo, ki omogoča pridobivanje velikega števila različnih podatkov, kot so abundanca in gostota rib, velikostna porazdelitev, vrstna pestrost, izbira mikro- in makrohabitata ter drugo. Ker črni glavači navadno nepremično ždijo na morskem dnu ali v bližini gnezda, je njihovo popisovanje razmeroma enostavno, možnost za spregledanje kakšnih osebkov pa neznatna. Raziskovalci MBP nam tako pomagajo razvozlati povezave med razširjenostjo vranjekov na morju in dostopnostjo plena, ter selekcijski pritisk vranjekov na populacijo črnih glavačev.

Pomen

Sredozemski vranjek je ena od treh podvrst vranjeka P. aristotelis, ki je razširjena le v Sredozemlju in Črnem morju ter je zavarovana z mednarodno zakonodajo (Priloga I Direktive o pticah, Priloga II Bernske konvencije in Barcelonska konvencija). Skrajni sever Jadrana, zlasti Tržaški zaliv, za večino jadranske populacije predstavlja pomembno prehranjevališče v obdobju po gnezditvi. Poznavanje populacijske dinamike in razširjenosti, kot tudi prehranjevalne ekologije v slovenskem morju nam omogoča oblikovanje ustreznih ukrepov za ohranjanje njegove populacije pri nas. S tem izpolnjujemo mednarodne zaveze in prispevamo k ohranitvi te morske ptice, ki jo ogroža vrsta dejavnikov.

Vodja projekta:

Urša Koce (ursa.koce@dopps.si)

Objave

KOCE, U., LIPEJ, L., KABLAR, D., MAVRIČ, B., IVANJŠIČ, D., ZAMUDA, L. L. & TRKOV, D. (2021):
Monitoring vranjeka v slovenskem morju 2020–2021.
Končno poročilo. DOPPS in MBP NIB, Ljubljana.

KOCE, U., LIPEJ, L., KABLAR, D. & TRKOV, D. (2020):
Monitoring vranjeka v slovenskem morju 2020–2021.
Vmesno poročilo. DOPPS in MBP NIB, Ljubljana.

KOCE, U. (2018):
New marine IBAs for the Mediterranean Shag Phalacrocoraxaristotelis desmarestii in Slovenia.
Acrocephalus 39 (178/179): 101–128.

LIPEJ, L., MAVRIČ, B., ODORICO, R. & KOCE, U. (2016):
The diet of the Mediterranean Shag Phalacrocorax aristotelis desmarestii roosting along the Slovenian coast.
Acrocephalus 37 (170/171): 151–158.

BORDJAN, D., GAMSER, M., KOZINA, A., NOVAK, J. & DENAC, M. (2013):
Roost-site characteristics of the Phalacrocorax aristotelis desmarestii along the Slovenian coast.
Acrocephalus 34 (156/157): 5–11.