Nastanek rezervata

1960	Pred več kot 50 leti so območje Iškega morosta v celoti pokrivali travniki. Zaraščenih predelov ni bilo, zelo malo pa je bilo tudi mejic in posameznih grmov ter dreves. V naslednjih desetletjih so rabo na vedno večji površini teh travnikov, ki so jih s košnjo uporabljali predvsem za steljo in kot krmo konjem, pričeli opuščati, zato so se ti počasi zaraščali.
1998	Naravovarstvene aktivnosti DOPPS so se na tem območju začele v 90. letih, ko so člani društva s prvimi prostovoljnimi delovnimi akcijami pričeli z odstranjevanjem grmovnate zarasti na zaraščajočem območju z ledinskim imenom Vrbovski tali. Tako je bil videti Iški morost iz zraka leta 1964. Vidni so številni travniki z nekaj osamljenimi grmi in redkimi mejicami. Tak je bil Iški morost leta 2001, pred začetkom obnavljanja travnikov. Obsežni predeli nekdanjih travnikov so se zarasli z grmovjem.
2004	Svojo sedanjo podobo je rezervat začel dobivati, ko je društvo v okviru triletnega projekta LIFE Narava »Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca Crex crex v Sloveniji« (2004–2007) pričelo z odkupom in urejanjem zemljišč. Projektne aktivnosti so bile usmerjene predvsem v povečanje površine oziroma obnavljanje dela zaraščenih travnikov, promocijo območja in testiranje gospodarjenja v skladu z naravovarstvenimi upravljavskimi smernicami za vlažne travnike.foto: Željko Šalamun Z delovnimi akcijami, ki potekajo večkrat letno, je pri renaturaciji travnikov in urejanju rezervata na pomoč priskočilo že prek 150 prostovoljcev DOPPS, pri spravilu sena in z izposojo nekaterih strojev pa pomagajo tudi okoliški kmetje.foto: Eva Vukelič
2006	Začeli smo s pripravami učne poti, ki danes poteka po naravnem rezervatu. Očistili smo gosto grmovje na 1,5 kilometra dolgi poti in pripravili vse potrebno za postavitev osrednje opazovalnice in informativnih tabel. S potjo smo želeli predstaviti značilna življenjska okolja ter prikazati, kako je njihov obstoj odvisen od našega kmetovanja.
2007	Junija 2007 je bilo območje s površino 63,5 hektarjev uradno odprto za javnost, ime Iški morost pa so za novoustanovljeni rezervat izbrali domačini z Iga in okolice. Oktobra 2008 je bil Iški morost s sprejemom Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje uradno razglašen za naravni rezervat. Koščevo učno pot in s tem naravni rezervat Iški morost so skupaj otvorili tedanji župan občine Ig Janez Cimperman, glavni izvršni direktor družbe Mobitel Klavdij Godnič in direktor DOPPS Andrej Medved.foto: Tomaž Jančar Po novi učni poti so se že isto leto odpravili prvi obiskovalci in številni šolarji. Jeseni 2008 je potekal prvi tečaj za lokalne vodnike po Koščevi učni poti, ki se ga je udeležilo 12 ljudi. Danes v okviru vodenih ogledov rezervat vsako leto obišče več kot 550 otrok.foto: Nevenka Pfajfar
2008	Koščeva učna pot in opazovalnica za ptice je leta 2008 prejela prestižno nagrado Zlati svinčnik v kategoriji Krajinska ureditev – Landscape design, ki jo podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. V obrazložitvi je komisija zapisala, da gre za primer izredno kvalitetnega krajinsko-arhitekturnega oblikovanja in odgovornega pristopa umeščanja novih programov v občutljivi krajinski prostor. Osrednja točka učne poti je lesena opazovalnica, katere oblika simbolizira gnezdo. Opazovalnico in Koščevo učno pot sta za DOPPS oblikovala krajinska arhitekta Tomaž Stupar in Dušan Stupar.foto: Barbara Vidmar Velika panoramska tabla v osrednji opazovalnici prikazuje pester živalski in rastlinski svet mokrotnih travnikov Ljubljanskega barja.foto: Željko Šalamun
2010	V letih po obnovitvenih posegih so površine z vlažnimi travniki opazno zaživele. Število pojočih samcev koscev, ogroženih travniških ptic, je v rezervatu od leta 1999, ko tukaj nismo zabeležili nobenega, tekom let vztrajno naraščalo. Med popisom leta 2013 smo v Iškem morostu zabeležili že kar 12 pojočih samcev koscev, ogroženih travniških ptic gnezdilk. Na manj kot enem odstotku površine Ljubljanskega barja tako gnezdi več kot 10 odstotkov vseh na tem območju gnezdečih koscev.foto: Peter Buchner
2013	Na društvu smo v sodelovanju s Krajinskim parkom Ljubljansko barje podaljšali Koščevo učno pot, ki je tako postala krožna. V rezervatu smo postavili nove informativne table, opremili nov del poti ter ponatisnili vodnik po učni poti.