Vpliv upravljanja vlažnih travnikov na repaljščico v Sloveniji

Populacija repaljščice (Saxicola rubetra) se je v zadnjih dveh desetletjih v Sloveniji dramatično zmanjšala. Večina populacije je skoncentrirana v osrednji Sloveniji na IBA/SPA Ljubljansko barje, ki je mozaik nižinskih kmetijskih habitatnih tipov.

Stanje

Populacija repaljščice na Ljubljanskem barju je bila po rezultatih območnega ornitloškega atlasa gnezdilk (mreža 1×1 kilometra) v obdobju 1991–1994 ocenjena na 1858–2245 gnezdečih parov. Ta populacija se je nato zmanjšala na zgolj 300–500 parov v obdobju 2005–2010.

V začetku leta 2000 je bilo na Barju 6561 hektarjev potencialno primernega gnezditvenega habitata za repaljščico. Od tega smo jih kot ponorne habitate, ki imajo značilnosti ekoloških pasti, saj gre za intenzivne zgodaj košene travnike, opredelili že kar 78 odstotkov. Spomladi, po prihodu s selitve, repaljščice takšne habitate izberejo za gnezdenje, vendar pri tem ne predvidijo, da bodo njihova gnezda uničena zaradi zgodnje košnje. V obdobju od 2000 do 2014 je bilo na območju Ljubljanskega barja izgubljenih še 912 hektarjev ali 13 odstotkov travnikov. V enakem obdobju so se njivske površine povečale za 1167 hektarjev ali 44,6 odstotkov.

Tekom LIFE projekta »Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca (Crex crex) v Sloveniji« je DOPPS na Ljubljanskem barju vzpostavil 63 hektarjev velik naravni rezervat Iški morost. Namen rezervata je testiranje vpliva različnih tehnik upravljanja z vlažnimi travniki na travniške vrste ptic.

Rezultati

V naravnem rezervatu Iški morost smo renaturirali 12 hektarjev visokokakovostnega gnezditvenega habitata za repaljščico. To smo dosegli z odstranitvijo grmovne zarasti z zaraščenih travnikov, ki je potekala v obdobju 2004–2007. Visokokakovosten habitat je sestavljen iz mozaika oligotrofnih vlažnih travnikov z visokim deležem visokih steblik. Travnikov ne gnojimo, košnja pa poteka po 1. avgustu.

Z rednim letnim upravljanjem renaturiranih in obstoječih travnikov, ki skupaj obsegajo 48 hektarjev, smo število gnezdečih repaljščic iz 14 parov v letu 1999 uspeli povečati na 27 parov v letu 2014 (slika 1). Upravljanje poteka s košnjo po 1. avgustu, ki poteka s strižno kosilnico iz notranjosti proti zunanjosti parcele, in odstranitvijo posušene vegetacije.

Ker se je takšno upravljanje izkazalo kot zelo učinkovito za repaljščico, je bilo v okviru Programa razvoja podeželja (PRP) 2007–2013 vključeno v shemo Kmetijsko okoljska plačila kot poseben podukrep z naslovom »Ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000«. Ker pa je bil omenjeni podukrep tekom izvajanja programa finančno povsem neatraktiven v primerjavi z naravi »neprijaznimi« podukrepi, žal ni opazneje prispeval k izboljšanju stanja travniških ptic na ciljnih območjih.

V okviru priprav PRP 2014–2020 je DOPPS dosegel, da so za to operacijo sedaj na voljo višja plačila. Kljub temu obstaja velika grožnja, da bodo sredstva za to operacijo tekom izvedbe PRP znova zmanjšana zaradi močnega vpliva kmetijskega lobija.

Kontaktna oseba

Damijan Denac (damijan.denac@dopps.si)

Objave

DENAC, D. (2015):
Management of wet meadows and its effects on the Whinchat in Slovenia. pp. 301–302 V: BASTIAN H. V., FEULNER J. (ur.): Living on the Edge of Extinction in Europe. Proceedings of the 1st European Whinchat Symposium. Tagungsband zum 1. Europäischen Braunkelchen Symposium.
Landesbund für Vogelschutz, Kreisgruppe Hof, Helmbrechts.