Preprečimo trke ptic v steklene površine
Trki ptic v steklene površine so eni glavnih antropogenih dejavnikov smrtnosti ptic. Prizadene skoraj vse ptičje skupine, vključno z redkimi in ogroženimi vrstami.
Velika okna, zimski vrtovi, steklene stavbe in mnoge druge steklene površine so danes modna muha, ki so potencialno zelo nevarne za ptice in žuželke ter druge živalske vrste.
Ko se skozi stekleno oviro vidi drevo, grmovje ali pokrajina, ptica nevidne ovire ne opazi, in navadno s polno hitrostjo poleti proti naravnim strukturam ter tako tragično konča. Ilustracija: Schweizerische Vogelwarte Sempach (SVS) – vogelwarte.ch
Še posebej problematične so stavbe v naravnem okolju, saj je v okolici stavbe vegetacija in gre za območja, kjer je tudi gostota ptic večja. V bližini stavb se ptice tudi prehranjujejo in gnezdijo, kar še dodatno poveča nevarnost trka v stekleno površino – okno. Okna namreč odsevajo okolico (npr. drevesa in nebo) in ptice ne prepoznajo, da je vmes nevidna površina, zato z visoko hitrostjo trčijo v okno, kar se pogosto konča s smrtnim izidom. To se nemalokdaj zgodi že na mestu trka, še pogosteje pa ptice utrpijo močne poškodbe, vendar so še sposobne odleteti in zaradi poškodb poginejo kmalu po trku na drugi lokaciji.
Koliko ptic pogine zaradi trkov v steklene površine?
Nihče natančno ne ve, koliko ptic pogine na ta način. Problem je geografsko in količinsko preobsežen, zato lahko o številkah za zdaj le ugibamo.
V steklu se odsevajo nebo in drevesa, kar ptica zazna kot okolje. Pogosto se v oviro zaleti z visoko in smrtno hitrostjo. Ilustracija: Schweizerische Vogelwarte Sempach (SVS) – vogelwarte.ch
V ZDA in Kanadi ocenjujejo, da vsako leto zaradi trkov v steklene površine pogine do milijarda prostoživečih ptic, v Švici na sto tisoče.
Ocena smrtnosti ptic zaradi trkov v steklene površine za celotno Slovenijo še ni bila opravljena, bila pa je opravljena raziskava v Ljubljani, s katero smo prvič analizirali velikost tega pojava za konkretno lokacijo.
V Ljubljani so bile pozneje prepoznane tudi štiri večje t.i. črne točke, kjer smo zabeležili več smrtnih primerov ptic zaradi naleta ptice v steklene površine. To so steklena pročelja objektov Nama (Tomšičeva ulica), Onkološkega inštituta (Zaloška cesta), Modne hiše (Nazorjeva ulica) in poslovna stavba Kapitelj (Poljanski nasip).
Večina primerov trkov ptic v steklene površine ostane neopaženih
Večina primerov trkov ostane neopaženih – ali nanje nismo pozorni, ali pa večino žrtev hitro odstranijo vrane, mačke, lisice, kune in drugi plenilci. Ko so se naravovarstveniki začeli zavedati tega problema in so se lotili natančnejšega pregleda stavb, so poleg ptičjih trupel na stavbah ali tleh našli tudi samo sledi žrtev, ki so bile uplenjene.
Trki ptic v steklene antropogene površine so lahko tudi v Sloveniji lokalno zelo pomen dejavnik smrtnosti, ki ga je treba z ustreznimi ukrepi odpravljati takoj ob prepoznavi nevarnih lokacij.
Okna odsevajo okolico (drevesa in nebo). Ptice ne prepoznajo, da je vmes nevidna ovira, zato z visoko hitrostjo trčijo v okno. Foto: Schweizerische Vogelwarte Sempach (SVS) – vogelwarte.ch
Ukrepi za preprečevanje trkov ptic v steklene površine
Trke ptic v steklene površine najlažje preprečimo tako, da preprečimo odsevanje v steklu.
To lahko učinkovito storimo s preprostimi ukrepi:
- Na zunanjo stran stekel namestimo nalepke, ki ptice opozarjajo na za njih nevidno oviro. Nalepke se lahko različnih oblik in vzorcev, ki se hkrati skladajo tudi z arhitekturo stavbe. Steklene površine lahko denimo prelepimo z ujedami, zvezdami, pikami, … predvsem dobro pa delujejo pokončne črte, ki so nalepljene največ 10 centimetrov narazen.
- Odsevanje v steklu lahko preprečimo tudi z zunanjimi žaluzijami ali polkni, ki morajo biti za preprečitev trkov ptic ves čas spuščene (oz. zaprte) preko celega okna.
- Okno lahko tudi zasenčimo in s tem preprečimo odsev z mrežami za zaščito pred komarji.
Preden vgradimo steklene konstrukcije se vprašajmo:
Ali mora biti steklo res prozorno ali visoko odbojno?
Strokovnjaki predlagajo uporabo alternativnih rešitev, kot so rebrasto, valovito, mat, peskano, jedkano, barvno ali tiskano steklo (mreža pik, ki pokriva najmanj 25 % površine stekla). Zaželena so tudi nizko odbojna stekla (maksimalna odbojnost 15 %) ali okna, razdeljena v mrežo.
