Medgeneracijski park Postaja (2024)
V okviru projekta, ki traja do 31. 12. 2024, se bo v občini Brezovica uredila nova infrastruktura za preživljanje prostega časa v naravi – park z igriščem, ki bo vključeval igrala in didaktične elemente. S tem bomo izboljšali kakovost bivanja lokalnih prebivalcev, ohranjali naravno krajino ter okrepili socialni kapital območja in socialno integracijo med prebivalci. Nosilec projekta je občina Brezovica, v projektu pa sodelujejo še trije partnerji: Krajevna skupnost Brezovica, PGD Brezovica pri Ljubljani in DOPPS. Na DOPPS-u bomo izdelali in postavili informacijske table, s čimer bomo omogočili lokalnemu prebivalstvu in obiskovalcem parka, da bolje spoznajo pernate prebivalce občine Brezovica. Več
Vrednost celotnega projekta je 120.148,28 EUR in je sofinanciran z Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje .
Zagovorniki okolja – Narava za podnebje (2024–2026)
Cilj projekta je krepitev ozaveščenosti o prepletenosti biodiverzitetne in podnebne krize ter o pomenu biodiverzitete in na naravi temelječih rešitev za prilagajanje na podnebne spremembe. V okviru projekta bomo izvedli pester nabor aktivnosti. Organizirali bomo nacionalni posvet o pomenu biodiverzitete za prilagajanje na podnebne spremembe. Izdelali bomo strokovni priročnik za načrtovanje na naravi temelječih rešitev za večjo odpornost celinskih vodnih okolij, za mlajše uporabnike pa učno orodje, ki bo ponazarjalo rečni ekosistem in bo služilo za prikaz pomena biodiverzitete za prilagajanje na podnebne spremembe. Pripravili bomo tudi smernice za razglasitev novih varovalnih gozdov v ranljivih porečjih in pripravili konkreten predlog za izbrano porečje. Izvedli bomo spletno šolo zagovorništva, ki ga bomo dalje krepili s sodelovanjem pri pripravi strateških dokumentov in pravnih podlag s področja prilagajanja na podnebne spremembe. Projekt bo podprl tudi razvoj Zelene svetovalnice z razširitvijo na področje podnebnih sprememb in biodiverzitete. Del projektnih aktivnosti je namenjen tudi zmanjševanju nasprotij med ohranjanjem narave in pridelavo hrane ter umeščanjem naprav za sončno in vetrno energijo.
V projektu sodelujeta PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (vodilni partner) in DOPPS.
Projekt financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.
KRAS4US (2024–2026)
Priložnost za ohranjanje biodiverzitete in identitete Krasa
Splošni cilj projekta je ohranjati in obnavljati biotsko raznovrstnost na čezmejnem Krasu z uresničevanjem pilotnih ukrepov in aktivnosti vezanih na bioindikatorske in krovne vrste ter zeleno infrastrukturo. Na DOPPS-u se ukvarjamo z dvema glavnima temama: raziskovanjem kačarja (popis gnezdišč in prehranjevališč) in spremljanjem indikatorskih vrst ptic na območju, ki ga je leta 2022 prizadel požar. Na podlagi ugotovitev bodo izdelane smernice za učinkovitejše upravljanje s kvalifikacijskimi vrstami ptic območja Natura 2000 Kras. Rdeča nit projekta je ohranjanje in promoviranje biodiverzitete najbolj tipičnih kraških okoljih – suhih travišč, suhozidov in kalov, ki so obenem pomembna kulturna dediščina tega območja. Razvijali bomo tudi možnosti krožnih ekonomij z uporabo biomase iz zaraščajočih se kraških travnikov in požarišč ter uporabo lesa tujerodnih invazivnih vrst. Več
Boj za obstanek (2024)
V letu 2024 bomo na območju Mestne občine Ljubljana posebno naravovarstveno pozornost namenili nekaterim najbolj ogroženim pticam, ki brez našega posredovanja tu ne bi (pre)živele.
LIFE Tršca (2023–2029)
Upravljanje močvirskih habitatov za ohranjanje vodnih ptic presihajočih jezer
V okviru projekta LIFE Tršca, ki poteka pod vodstvom in na območju Notranjskega regijskega parka, bomo oblikovali nove kmetijske ukrepe s ciljem ohranjanja trstišč, izboljšanja habitata za kostanjevko in rjavovratega ponirka ter habitatnega tipa Presihajoča jezera. Eden glavnih ciljev projekta je tudi preprečevanje motenj na gnezdiščih ter promocija novih ukrepov in naravovarstva na jezeru. Več si lahko preberete na spletni strani projekta.
Projekt sofinancirata Evropska unija iz programa LIFE ter Ministrstvo za naravne vire in prostor.
BESTbelt Mura (2023–2025)
Trajnostne rešitve za vodne športe
Z vstopom Hrvaške v schengensko območje se je povečal turistični pritisk na ranljive rečne habitate, predvsem ob reki Muri. Še posebej so v porastu vodni športi in rekreacija ob rečnih bregovih, ki imajo med drugimi negativen vpliv na gnezdilke ob rekah.
V okviru projekta bomo skupaj z vodilnim partnerjem – Međimursko prirodo in Ö.T.E. prenesli že obstoječe smernice za trajnostno vožnjo s kanuji in kajaki nemških partnerjev tudi na naše območje in opredelili primerna območja za rekreacijo znotraj zavarovanih območij. Posebno pozornost bomo namenili tudi ozaveščanju lokalnega prebivalstva, turističnih organizacij in drugih skupnosti o pomembnosti trajnostnega turizma na zavarovanih območjih. Športno-rekreacijske dejavnosti bodo izven projekta spremljane s podeljevanjem koncesij in dovoljenj organizatorjem tovrstnih aktivnosti. S čezmejnim sodelovanjem bomo zagotovili enako izvajanje predpisov tako na hrvaškem kot na slovenskem območju rek Mure in Drave.
Projekt traja od 1. 11. 2023 do 30. 4. 2025 in je financiran s pomočjo sredstev Evropske unije.
Town Twinning for a Green Future (2023–2024)
Osrednji cilj projekta je ustvariti skupno in trajnostno podlago med Izmirjem in Ljubljano z namenom izboljšanja komunikacije, povečanja zmogljivosti ter izmenjave znanja med mestoma pri spopadanju s sušo in vprašanji, povezanimi s sušo ter mokrišči.
V projektu, ki traja od 1. 11. 2023 do 30. 10. 2024 in je financiran s pomočjo sredstev Evropske unije, sodeluje 5 partnerjev – dva iz Turčije in trije iz Slovenije.
Safe Flyways (2023–2026)
V projektu se bomo osredotočili na izboljšanje odkrivanja primerov tihotapljenja ptic skozi Slovenijo in oblikovanje učinkovitih ukrepov za zmanjševanje tihotapljenja. Organizirali bomo delavnice in predavanja za organe pregona in pravne akterje ter skupaj s priznanim državnim tožilcem izdelali podrobno analizo vseh sodnih primerov nezakonitega uboja ptic v Sloveniji, ki jih je do danes že več kot 700.EURONATUR v sodelovanju z BirdLife International .
Leti, leti štorklja (2019–)
Na društvu že od samega začetka belim štorkljam namenjamo posebno pozornost. Od leta 1999 vsako leto opravljamo popis bele štorklje in spremljamo stanje populacije pri nas. Za učinkovito varstvo bele štorklje pa je zanjo treba poskrbeti tudi zunaj naših meja, zato smo leta 2015 s telemetrijskimi oddajniki prvič opremili dve mladi beli štorklji in ju spremljali na njuni selitvi. V sledečem letu smo opremili še tretjo. V letu 2019 smo s spremljanjem selitve nadaljevali. Pričeli smo s projektom Leti, leti štorklja , ki ga financira Elektro Ljubljana . Od leta 2019 smo opremili skupaj sedem mladih belih štorkelj. Danes na selitvi spremljamo še tri, saj so se poti ostalih nesrečno končale. S projektom bomo dobili podatke o prehranjevalnem habitatu in selitvah ter identificirali nevarnosti, ki pretijo štorkljam na poti in prezimovališčih. Vključeni smo tudi v mednarodno raziskavo ugotavljanja vzrokov smrtnosti selivk na dolge razdalje, ki jo koordinira BirdLife International .
Spremljaj mlade bele štorklje na interaktivnem zemljevidu .
LIFE NarcIS (2021 –2024) Naravovarstveni informacijski sistem
S projektom bo vzpostavljen informacijski sistem na področju varstva narave, ki bo nudil enoten katalog rastlinskih in živalskih vrst, omogočal dostop do različnih baz bioloških in naravovarstvenih podatkov ter izvajanje analiz s pomočjo razvitih spletnih orodij. Z vzpostavljenim sistemom želimo doseči večjo učinkovitost pri izvajanju zakonodaje, pri strateškem načrtovanju in boljši nadzor nad izvedenimi ukrepi na področju varstva narave. Vodilni partner projekta je ARSO, v projektu sodeluje osem partnerskih organizacij. DOPPS bo v informacijski sistem prispeval podatke o pticah, zbrane z javnimi sredstvi; to zajema podatke SIPKK , Monitoringa SPA in del podatkov IWC . Projekt NarcIS (LIFE19 GIE/SI/000161) se sofinancira iz sredstev LIFE, finančnega instrumenta EU za okolje. Več
LIFE for Seeds (2021–2026) Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ
Projekt LIFE for Seeds (LIFE20 NAT/SI/000253) se osredotoča na vzpostavitev semenske banke za značilne vrste treh na nivoju EU prioritetnih habitatnih tipov: suhih travnikov z orhidejami, volkovij ter presihajočih jezer. V projektu nameravamo shraniti 12.000 vzorcev semen (akcesij) vsaj 300 vrst rastlin z omenjenih treh habitatnih tipov. Vse akcesije, nabrane v projektu, bodo shranjene v dveh semenskih bankah. V projektu bomo z uporabo zelenega mulča in semenskih mešanic obnovili 74,1 ha travnikov na sedmih območjih Natura 2000. Projekt sofinancirajo Evropska unija iz programa LIFE, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Sigrid Rausing Trust in Ministrstvo za javno upravo. . Več
POSEIDONE (2023–2025) Promocija zelene in modre infrastrukture za nov okoljski razvoj
Cilj strateškega projekta POSEIDONE je varstvo narave in biotske raznovrstnosti, razvoj zelene in modre infrastrukture na območjih Natura 2000, zmanjšanje turističnega pritiska na zavarovana območja in spodbujanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu. V projektu, ki je 80% sofinanciran iz Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027 sodeluje 12 partnerjev, ki bodo s skupnimi aktivnostmi prispevali k uresničevanju zelenih ciljev EU ter pomagali doseči bolj trajnostno in okolju prijazno Evropo. Več
ReCo (2023–2026) Obnova degradiranih ekosistemov vzdolž evropskega zelenega pasu v srednji Evropi za izboljšanje biotske raznovrstnosti in ekološke povezanosti
V projektu, ki ga financira Evropska unija v okviru programa Interreg Srednja Evropa, 12 partnerjev iz šestih držav sodeluje pri obnovi ekosistemov vzdolž srednjeevropskega zelenega pasu z namenom izboljšanja ekološke povezanosti kot temelja biotske raznovrstnosti. Evropski zeleni pas je edinstveno ekološko omrežje in živa »spominska« pokrajina, ki se je razvila vzdolž nekdanje železne zavese. Na tem območju se po vsej Evropi pojavljajo dragoceni habitati, zaradi česar je evropski zeleni pas pomembna os za evropsko zeleno infrastrukturo. Več
EIP VIVEK (2021 –2024) Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji
Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je triletni projekt (2021–2024) za izboljšanje ohranjenosti narave v kmetijski krajini. Namen projekta je izboljšanje gnezditvenih in prehranjevalnih razmer za izbrane vrste ptic kmetijske krajine, izboljšanje pogojev za opraševalce ter izboljšanje ohranitvenega stanja travniških habitatnih tipov preko kmetijskih praks na travinju in njivah na kmetijskih gospodarstvih, ki se nahajajo predvsem na nižinskih območjih Slovenije. V projektu, ki je financiran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 – Okolje in podnebne spremembe, sodeluje 13 partnerjev, od tega sedem kmetijskih gospodarstev. Več
ACF – Povezani za gozdove (2023–2024)
V zadnjem desetletju se vse pogosteje soočamo s posledicami podnebnih sprememb, ki so vse bolj opazne in intenzivne. Podnebne spremembe so eden izmed glavnih vzrokov za zmanjšanje biotske pestrosti. V projektu “Povezani za gozdove”, z vodilnim partnerjem CIPRA Slovenija , naslavljamo izgubo biotske pestrosti v slovenskih gozdovih kot posledico podnebnih sprememb in izkoriščanja gozdov za ekonomsko korist. Projekt problem naslavlja z zagovorniško kampanjo, v okviru katere bomo pregledali obstoječe strategije, področno zakonodajo, usmeritve in morebitne dobre prakse za vzpostavitev pravno-formalnih možnosti za pogodbeno in skrbniško varstvo gozdnih zemljišč v lasti zasebnih lastnikov. S povezovanjem partnerskih organizacij, dogovorom o sodelovanju in pripravo protokola odzivanja, bomo organizacije civilne družbe sposobne pravočasno in strokovno izvajati zagovorniško vlogo za trajnostno upravljanje z gozdovi ter se odzivati na hitro pripravljene, nepremišljene in netrajnostne odločitve pri upravljanju gozdov. Projekt je financiran s strani programa Active Citizens Fund.
BESTbelt (2023–2024)
Projekt BESTbelt se pod okriljem Evropskega zelenega pasu v zahodni Sloveniji ukvarja s problematiko električnega udara pri veliki uharici. Projekt traja od 01.01.2023 do 30.06.2024 in je financiran s pomočjo sredstev Evropske unije. S projektom bomo s pomočjo Elektro Primorska izolirali stebre srednjenapetostnega daljnovoda na območju črnih točk električnega udara, ki bodo identificirane na podlagi analize obstoječih podatkov o razširjenosti velike uharice. V okviru projekta bomo naša prizadevanja za dolgoročno ohranitev te vrste na lokalni in regionalni ravni razširili izven zavarovanih območij narave. Z uvajanjem in razvojem novih metod ugotavljanja vplivov električnega udara – uporabo psov detektorjev, pa bomo še dodatno prispevali k izboljšanju varstva te vrste v Sloveniji.
VrH Julijcev (2018–2023)
Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku
Projekt poleg štirih habitatnih tipov obravnava osem kvalifikacijskih vrst, med katerimi je pet vrst ptic (divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna in triprsti detel). Velik poudarek projekta bo na vzpostavitvi učinkovitih mirnih cone za divjega petelin in belko, kar bo v Sloveniji precedenčni primer. Intenzivno se bomo ukvarjali tudi z izboljšanjem habitata na projektnih območjih za večino vrst.spletni strani projekta .
LIFE STRŽEN (2017–2023)
Osrednji cilj projekta, ki poteka pod vodstvom in na območju Notranjskega regijskega parka, je obnova struge Stržena na Cerkniškem jezeru, s čimer bomo izboljšali vodno dinamiko presihajočega jezera. Raziskali bomo tudi življenje velike bobnarice in vzpostavili mirno cono za njeno gnezdenje ter izvedli številne izobraževalne in ozaveščevalne aktivnosti v parku. Več
Ohranimo edinstvene ptice v MOL (2023)
Med februarjem in oktobrom 2023 bodo znotraj Mestne občine Ljubljana posebne naravovarstvene pozornosti ter ukrepanja deležni črni škarnik, breguljka ter sekundarne ptice duplarice v urbani naravi. Cilj je izboljšati njihov naravovarstveni status. Kako pa? Revitalizirali bomo brežine vzdolž Save, da bodo ponovno nudile breguljkam prostor za varno kolonijsko gnezdenje. Gnezdišče črnega škarnika na Ljubljanskem barju bomo zavarovali posredno, a dolgoročno, s habitatnim drevesom. Urbanim sekundarnim duplaricam pa bomo uredili novih 20 gnezdilnic. Projekt bo imel tudi izobraževalno-ozaveščevalno noto.
Projekt sofinancira Mestna občina Ljubljana .
KRAS.RE.VITA (2017–2023)
Cilj projekta je izboljšati stanje ciljnih habitatnih tipov in vrst na Natura 2000 območju z imenom Notranjski trikotnik, ki zajema območji Cerkniškega jezera in Planinskega polja. Z različnimi ukrepi se bo neposredno na terenu izboljšalo stanje in revitaliziralo kulturno krajino ter vzpostavilo redno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči. Projekt sofinancirata Republika Slovenija (20 %) in Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (60 %). Več
VIPava (2017–2023)
Projekt, katerega vodilni partner je bil Zavod za ribištvo Slovenije , je bil namenjen izboljšanju stanja ogroženih živalskih vrst in habitatov v Vipavski dolini. Tekom projekta smo izboljšali in obnovili habitate živalskih in rastlinski vrst celotne Vipavske doline ciljano na vrste: laška žaba, veliki pupek, hribski urh, močvirski krešič, vidra, močvirska sklednica, črnočeli srakoper, hribski škrjanec, strašničin mravljiščar in rogač. Projekt sta sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj . Več
PoLJUBA (2018–2023)
Glavni namen projekta PoLJUBA je obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja. Aktivnosti projekta so tako osredotočene na ohranjanje izginjajočih habitatnih tipov ter izboljšanje stanja in varstvo ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate. Pri tem so cilji: zagotoviti ustrezno gospodarjenje na območju, obogatitev populacij nekaterih vrst, zmanjšanje obsega razširjenosti tujerodnih invazivnih vrst ter izvajanje prilagojene kmetijske prakse. DOPPS izvaja projektne aktivnosti na območju NRIM. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Več
Čez slani travnik (2021–2023)
Obalna pešpot med ŠRP Sv. Katarina in kopališčem Adrija – OB-213-1815
Projekt »Čez slani travnik« je skupen projekt Občine Ankaran in DOPPS, ki je bil prijavljen z namenom zaščite narave z izgradnjo obalne pešpoti med naseljem Ankaran in Športnorekreacijskim parkom Sv. Katarina.Linum maritimum ) ter klasnata tavžentroža (Centaurium spicatum ), območje pa je tudi del mreže območij Natura 2000. Čez slani travnik poteka leseni mostovž, ki je bil v okviru projekta obnovljen in podaljšan, ob njem pa so bile postavljene informativne in usmerjevalne table ter urejena »telovadnica« na prostem. Več
E-prostovoljci (2021–2023)
DOPPS je nastal s prostovoljnim delom in brez tega naše delovanje tudi danes ni mogoče. Vse večje število prostovoljcev in članov v zadnjih letih sta bila za nas spodbuda za dodaten razvoj pri obvladovanju podatkov prostovoljskega dela in članstva. Projekt »e-prostovoljci«, pridobljen na razpisu za digitalno preobrazbo nevladnih in prostovoljskih organizacij v višini 30.000 EUR, sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za NVO. Projekt bomo izvajali v letu 2022 in v njem popolnoma posodobili in digitalizirali procese za naše člane in prostovoljce. Obeta se nam torej DOPPS-ova članska in prostovoljska spletna aplikacija, kjer se boste na enem mestu lahko včlanili, poravnali članarino, pregledali svoje aktivnosti v DOPPS-u in se prijavili na popis ali delovno akcijo. Na voljo bo v začetku leta 2023.
ZA KRAS (2017–2022)
Projekt ZA KRAS je namenjen izboljšanju stanja evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov na območju Nature 2000 – Kras. V projektu se DOPPS še posebej posveča varstvu velike uharice z vzpostavitvijo mirnih con in izolacijo nevarnih daljnovodov, ter varstvu ptic kraških travišč, katerim so namenjeni predvsem ukrepi odprave zaraščanja. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
Več o projektu si lahko preberete na spletni strani Parka Škocjanske jame ..
Varuhi naravnih gozdov (2020–2022)
Varuhi naravnih gozdov
Projekt Varuhi naravnih gozdov je nastal kot odziv na poslabšanje naravovarstvenega stanja naših gozdov v zadnjih letih zaradi vedno bolj intenzivnega gospodarjenja. Ker je ohranjena narava eden glavnih temeljev našega zdravega življenjskega okolja, s poslabševanjem stanja naših gozdov, ki je v Sloveniji najobsežnejši in tudi najpomembnejši ekosistem, izgubljamo prav vsi. Zato je projekt zastavljen tako, da bo lahko k novim rešitvam prispeval vsak posameznik. Projekt je financiran v okviru programa Active Citizens Fund. Partner iz države donatorice je Norveško ornitološko društvo. Več
Spletna stran Varuhi ogroženih ptic .
NAŠA DRAVA (2020–2022) Reka Drava kot naravni biser povezuje štiri države, predstavlja pravi potencial povezovanja, združevanja različnih akterjev, ki ga je moč smiselno vključiti v različne oblike razvoja območja, od razvoja športno turistične in kulturne ponudbe na reki do naravovarstvenega turizma. Vsi ti potenciali omogočajo tudi nova delovna mesta, tako imenovana zelena delovna mesta. Več o projektu Naša Drava
Adriatic Flyway 4 (2018–2022)
Proti nezakonitemu ubijanju ptic na jadranski selitveni poti
S projektom želimo zagotoviti čim varnejšo selitev in gnezditev ptic. Tekom projekta bomo preučili razsežnosti nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji. Cilj je tudi vzpostaviti aktivno sodelovanje s službami pristojnimi za preganjanje tovrstnega kriminala in vzpostaviti mrežo prostovoljcev, ki bo pomagala odkrivati in preganjati nezakoniti lov in ubijanje ptic pri nas. Štiriletni projekt podpira nemška naravovarstvena fundacija EURONATUR v sodelovanju s fundacijo MAVA . Več
Preprečimo trke ptic v steklena pročelja (2022)
Z modernizacijo mesta ter sodobnimi pristopi pri gradnji se v Ljubljani pojavlja vse več stavb s steklenimi pročelji. A takšna moderna in modna gradnja žal prinaša v mesto nevidno grožnjo za njene leteče prebivalce, ptice. Steklo namreč pomeni nevidno oviro tako za ptice in žuželke, ter tudi druge živalske vrste. Prizadane skoraj vse ptičje skupine, vključno z redkimi in ogroženimi vrstami. Cilj projekta je, da preko aktivnosti poiščemo praktične rešitve, ki bodo cenovno ugodne ter sprejemljive z arhitekturnega in urbanističnega vidika.
Projekt sofinancira Mestna občina Ljubljana .
SOOS(2018–2021)
Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje
Glavni cilji projekta je bil izboljšati prenos znanja v prakso na področju divjih opraševalcev v sadjarstvu, vzpostaviti dobre prakse varovanja opraševalcev na vzorčnih kmetijskih gospodarstvih, izboljšati razmere za divje opraševalce v sadovnjakih in s tem prispevati k varovanju biotske raznovrstnosti ter povečati zanesljivost in kakovost opraševanja. Več
LAS Green T (Zeleni trikotnik) (2017–2021)
Operacija za uresničevanje Strategije lokalnega razvoja Lokalne akcijske skupine UE Ormož za javni poziv za EKSRP LAS UE Ormož
Glavni namen projekta je bil vzpostaviti aktivnosti ohranjanja ali izboljšanja stanja narave in okolja preko upravljanja z naravnimi vrednotami, ponovno uporabo odpadkov ter izvajanja aktivnosti ozaveščanja in promocije teh aktivnosti na območju »zelenega trikotnika« (območje med Grajskim parkom Ormož, Ormoškim gradom in Naravnim rezervatom Ormoške Lagune). Prijavitelj projekta je bilo podjetje EKO d.o.o. Ormož, partnerji pa Občina Ormož, DOPPS ter podjetje Z-ENIAC. Več
Gorička krajina (2017–2021)
Namen projekta je bil izboljšati ohranitveno stanje kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 Goričko, med drugim tudi velikega skovika (Otus scops ) in hribskega škrjanca (Lullula arborea ). Naložbo sta sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj . Več
VTR (2019–2020)
Cilj projekta je bil preveriti ali je možno s prenovo VTR zahtevano rabo prilagoditi tako, da bodo hkrati zagotovljeni gnezditvena uspešnost kosca in drugih travniških vrst ptic, ohranjanje ustreznosti habitata travniških vrst ptic, zmanjševanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst rastlin ter širjenje območja izvajanja ukrepa. Več
ČIGRA (2017–2020)
Cilj projekta je bil ohranjanje stabilne populacije navadne čigre Sterna hirundo na prodiščih Save in Drave in povečati stopnjo njene ohranjenosti na območjih Nature 2000. Z aktivnim upravljanjem njenih bivališč smo obnovili in dolgoročno ohranili obstoječe prodnate otoke s kolonijami čiger. Več
LIKE (2017–2020)
Living on the Karst Edge
V projektu smo se osredotočili na območje Kraškega roba v Sloveniji in na Hrvaškem ter izvedli več aktivnosti za varstvo ptic, ki gnezdijo v skalnih stenah, velike uharice, vrtnega strnada in beloglavega jastreba.
RTNP(2018–2019)
Razvoj turistične in naravoslovne ponudbe v Občini Središče ob Dravi
Cilj projekta je bil omogočiti razvoj in nadgradnjo lokalne ponudbe v povezavi z naravoslovnim turizmom, vzpostavili smo osnovno infrastrukturo interpretacije narave, projekt je bil tudi priložnost osveščanja širše javnosti o pomenu varovanja narave na območju operacije. Več
IMPRECO (2018–2019)
Common strategies and best practices to IMprove the transnational PRotection of ECOsystem integrity and services (IMPRECO)
Glavni izzivi projekta IMPRECO so bili povezani z ohranjanjem ekosistemskih storitev s krepitvijo potencialov zavarovanih območij na področju biotske pestrosti in ohranjanja ekosistemov s pomočjo transnacionalnega sodelovanja. Projekt je bil financiran iz EU sredstev v okviru programa Interreg V-B Adrion 2014-2020. V projektu smo sodelovali z Naravnim rezervatom Škocjanski zatok kot projektnim območjem. Več.
LIVEDRAVA (2012–2017)
Na območju reke Drave smo izvedli ukrepe za izboljšanje habitatov gnezdečih in selečih se vodnih ptic ter drugih ogroženih ter mednarodno varovanih rastlinskih in živalskih vrst. Spodbujali smo izobraževanje, prostovoljstvo, raziskovanje ter naravi prijazno kmetovanje in turizem. Več
SIMARINE-NATURA (2011–2016)
Sredozemski vranjek (Phalacrocorax aristotelis desmarestii) je ribojeda morska ptica iz družine kormoranov, razširjena le v Sredozemskem in Črnem morju. V severnem Jadranu se v velikem številu zbirajo v poletnem in jesenskem času. V okviru projekta so bila določena in razglašena najpomembnejša območja za ohranjanje sredozemskih vranjekov v slovenskem morju, ki bodo vključena v omrežje Natura 2000. Več
Gorički travniki (2015–2016)
Namen projekta je bil učinkovitejše upravljanje s tremi travniškimi Natura 2000 habitatnimi tipi, velikim skovikom in tremi travniškimi vrstami dnevnih metuljev. Z informiranjem in ozaveščanjem ciljnih skupin projekta smo dosegli vključenost 10 novih kmetijskih gospodarstev v naravovarstveno usmerjene ukrepe, s tem pa tudi vključenost dodatnih 20 hektarjev travnikov v ukrepe. Več
UPKAČ (2012–2014)
V okviru projekta smo vzpostavili sistem trajnega varstva visokodebelnih travniških sadovnjakov na območju Pomurja in Porabja. Posebna pozornost je bila namenjena povezanosti deležnikov v prostoru in vzpostavitvi čezmejne partnerske mreže med različnimi upravljavci območij, kjer so potekali projekti oživljanja travniških sadovnjakov. Več
BioDiNet (2012–2014)
Namen projekta je bil prispevati k ohranjanju in promociji avtohtonih vrst, pasem in ekosistemov, ki ključno prispevajo k tradicionalni podobi Kraškega roba.Več
AdriaWet 2000 (2011–2014)
Jadranska mokrišča za omrežje Natura 200
V projektu so štirje upravljavci zavarovanih območij mokrišč iz Italije in Slovenije razvili sistem integriranega upravljanja teh območij, ki bo omogočal boljšo zaščito biotske raznovrstnosti, promocijo in okoljsko izobraževanje ter na ohranjeni naravi temelječo trajnostno rast. Pri tem so črpali iz izkušenj najbolj naprednih sorodnih subjektov na evropski ravni, zato je bil v projektu velik poudarek tudi na usposabljanju in izmenjavi izkušenj z drugimi državami.