Arhiv oznak: ACF

Povezani za gozdove

, Novice

V zadnjem desetletju se vse pogosteje soočamo s posledicami podnebnih sprememb, ki so vse bolj opazne in intenzivne (npr. vročinski valovi, suša, poplave …). Podnebne spremembe so eden izmed glavnih vzrokov za zmanjšanje biotske pestrosti.

Izgubo biotske pestrosti v slovenskih gozdovih kot posledico podnebnih sprememb in izkoriščanja gozdov za ekonomsko korist naslavljamo v projektu Povezani za gozdove, ki se je začel izvajati junija. 

Naslov projekta: Povezani za gozdove

Trajanje projekta: 1. 6. 2023 – 30. 4. 2024

Vrednost projekta: 48.574,31 €

Financiranje: Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021.

Izhodišče

Biotska pestrost je ključna za normalno delovanje gozdnih ekosistemov. V kolikor se ravnovesja (zaradi podnebnih sprememb) znotraj le teh porušijo, gozd ne more več opravljati svoje primarne funkcije. Samo biotsko pestri ekosistemi lahko zagotavljajo koristi za družbo – omogočajo filtracijo vode in zraka, skladiščenje ogljika, zadrževanje zemljine, vir surovin in družbene funkcijo kot je prostor za sprostitev in rekreacijo. Ena izmed učinkovitih možnosti za ohranjanje biotske pestrosti je vzpostavljanje zaščitenih območij oziroma gozdnih rezervatov. Gozdni rezervati so naravni gozdovi, ki so prepuščeni naravnemu razvoju. Do gospodarjenja z gozdom v njih ne prihaja več. Tekom preteklih aktivnosti partnerjev se je pokazala potreba po sistematičnem in celovitem naslavljanju problematike pomanjkanja in vzpostavljanja gozdnih rezervatov tudi na zasebnih zemljiščih.

Glavni cilj projekta

V ospredju projekta je zagovorniška kampanja s pomočjo katere bomo organizacijam civilne družbe omogočili, da bomo sposobni skupaj pravočasno in strokovno izvajati zagovorniško vlogo za trajnostno upravljanje z gozdovi. Po drugi strani pa se bomo s pomočjo protokola odzivanja lahko ustrezno odzivali na hitro pripravljene, nepremišljene in netrajnostne odločitve pri upravljanju gozdov. V okviru projekta bomo hkrati omogočili vzpostavitev gozdnih rezervatov manjših velikosti (npr. 1 ha in več) na površinah v zasebni lasti. Pri tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da bodo zasebni lastniki z zavezo za prenehanje gospodarjenja v njihovih gozdovih posledično upravičeni do nadomestil, kljub temu pa bodo zemljišča še vedno ostala v njihovi lasti. To sicer ni praksa pri vzpostavljanju gozdnih rezervatov in zavarovanih območij.

Glavne projektne aktivnosti:
  • krepitev NVO, aktivnih na področju okolja in podnebnih sprememb, z vidika varstva in upravljanja z gozdovi:
  • priprava strateškega delovnega načrta in dogovora o sodelovanju vpletenih deležnikov s protokolom odzivanja na ad-hoc netrajnostne odločitve pri upravljanju gozda,
  • spremljanje pomembnejših aktov na nacionalni ravni in ravni EU s področja gozdov in pregled področne zakonodaje,
  • izvedba ozaveščevalno-zagovorniške kampanje za naravne gozdne rezervate:
  • pregled pravnoformalnih okvirov možnosti vpeljave trajne zaveze lastnikov gozdov k neupravljanju le tega (prepuščanju razvoja gozda naravi in posledično ustvarjanju gozdnih rezervatov in ekocelic na privatnih lastniških površinah),
  • pregled dobrih praks pravne ureditve v lastniški strukturi ter pogodbenega in skrbniškega varstva v tujini v Natura 2000 območjih,
  • srečanja z deležniki (MKGP, MOP, ZGS, ZRSVN, KGZS, izbrane agrarne skupnosti), oblikovanje komunikacijskih sporočil in ozaveščanje o dobrih praksah, sodelovanje na posvetih.

Vodilni partner: CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp

Partnerji:

Kontaktna oseba za projekt: Katarina Žemlja, katarina.zemlja@cipra.org

      

Skupaj za gozdove

, Novice

Gozdovi so na svetovnem merilu ogroženi kot še nikoli doslej. Deforestacija oz. krčenje gozdov je najbolj aktualen problem v državah tretjega sveta, kjer so pod udarom predvsem tropski deževni pragozdovi. Od leta 1990 je svet izgubil 178 milijonov hektarjev gozdov, vsako leto pa izgubimo območje gozda približno velikosti Grčije. Če stopnjo hitrosti izgube prenesemo na slovensko pokrajino pa vsakih 7 minut izgine za Blejsko jezero (145 ha) gozda.

Glavno gonilo takega nesmotrnega uničevanja je kmetijstvo, ki je odgovorno za kar 80 % krčenja gozdov po celem svetu. Gozdne površine se spreminja predvsem v pašnike in drevesne nasade, ki pa seveda nimajo primerljive ekološke funkcije z naravnimi gozdovi. Povpraševanje EU po uvoženih kmetijskih proizvodih pomembno prispeva h krčenju tropskih gozdov. Največji delež deforestacije povzroča uvoz palmovega olja iz jugovzhodne Azije ter soje, sladkorja in govedine iz Latinske Amerike. Pomemben prispevek ima tudi uvoz kave, kakava in gume. EU je tako odgovorna za približno 10 % svetovnega deleža krčenja gozdov. V Evropi so doma velike finančne institucije, ki vlagajo v škodljiva kmetijska podjetja in si zatiskajo oči pred uničevanjem naravnih ekosistemov.

Naravni, še nedotaknjeni gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo za življenje na Zemlji, saj organizmom zagotavljajo kisik, hrano, vodo, zavetje. Dom so 80 % svetovnih kopenskih vrst, vključno s pticami, žuželkami, dvoživkami in rastlinami. Tigri, jaguarji, orangutani, nosorogi, sloni in številne druge najbolj karizmatične vrste na svetu so odvisne od gozdnih habitatov. A tudi mi smo odvisni od gozdov, saj nam zagotavljajo čist zrak, vodo in naravne vire kot so les in zdravila. Nenazadnje nas ščitijo pred podnebnimi spremembami, sušo in celo pandemijami.

Krakovski gozd. Foto: Alen Ploj

V Evropi imamo danes bistveno večje površine gozdov, kot smo jih imeli pred stoletjem, kar je posledica zaraščanja krajine zaradi opustitve tradicionalne rabe po drugi svetovni vojni.

Gozdovi se torej vračajo na mnoga mesta, kjer jih že stoletja ni bilo. A zavedati se moramo, da nimajo vsi gozdovi enake vrednosti. Stari, naravni in prvobitni gozdovi v katere človek še ni posegal imajo izjemno pomembno ekološko, a tudi zgodovinsko-kulturno funkcijo. Takih gozdov imamo žal zelo malo. Veliko več je gospodarskih gozdov, katerih glavni namen je pridobivanje lesa, naravne procese v njih pa največkrat povsem zanemarjamo.

V Sloveniji znaša delež starih, prvobitnih gozdov, ki so zavarovani kot gozdni rezervati, le manj kot 1 % celotne površine gozda v državi. Populacije številnih gozdnih ptic so zaradi vse bolj intenzivnega gozdarjenja že močno zdesetkane. Kritično nam primanjkuje gozdnih rezervatov in večjih gozdnatih zavarovanih območji, ki bi bili izključno namenjeni učinkovitemu ohranjanju biotske raznolikosti.  

Zato na DOPPS-u podpiramo vsakršno pobudo za ohranjanje primarnih, naravnih gozdov, ker se dobro zavedamo pomembne funkcije, ki jo ti ekosistemi imajo za živalstvo, rastlinstvo, biotsko raznolikost in nenazadnje za nas same.

Okoljske organizacije, združene v kampanji #Together4Forests, pozivamo nacionalne vlade, naj omejijo prispevek EU k uničevanju gozdov in ekosistemov ter kršitvam človekovih pravic po svetu.

Podpri akcijo tudi ti in PODPIŠI PETICIJO.