Beline dogodivščine v letu 2021

Bela je mlada štorklja iz gnezda v Mateni na Ljubljanskem barju, ki smo jo, skupaj z bratom Srečkom, sredi julija 2019 opremili z GPS sledilnimi napravami. Slovenijo je zapustila v drugi polovici avgusta 2019 in se po vzhodnoevropski selitveni poti odpravila v Afriko.

Kje vse je bila letos?

Bela je božične praznike in novo leto preživela na jugozahodu Sudana, na območju Južnega Darfurja, v okolici mesta Nyala. Na tem območju je ostala tri mesece. V sredini marca se je odpravila proti severu, se dober teden zadrževala na območju Severnega Darfura in Severnega Kordofana, in se nato odpravila proti Belemu Nilu. 28. marca je prispela do mesta Ad Douiem v Sudanu, na zahodnem bregu Belega Nila. Naslednji dan je nadaljevala pot ob Nilu navzdol in se odpravila v Egipt.

Prvomajske počitnice je preživela na poljih v južnem Egiptu vzhodno od jezer Toshka, ki jih napaja voda iz jezera Nasser. Odpravila se je še na krajše počitnice v Hurgado, kjer si je ogledala puščavo, dva dneva pa je preživela tudi na obali Rdečega morja. Nato se je v sredini maja odpravila nazaj v bližino Nila, kjer se je zadrževala na poljih zahodno od Nila vse do sredine junija, ko se je odpravila v severni Egipt. V preletu si je 14. junija ogledala obrobje mesta Kairo. Nekaj dni se je potepala po delti Nila in se nato ustalila v bližini mesta As Salihiyah al Jadidah, 91 km severovzhodno od mesta Kairo, kjer je tudi danes. V začetku avgusta se je odpravila na dvodnevni izlet do Port Said-a, drugače pa je skoraj celo poletje na istem območju.

Kje se prehranjuje?

V zadnjih letih opažamo, da se štorklje vse pogosteje prehranjujejo na smetiščih. V nekaterih Evropskih državah, denimo na Poljskem, so tudi opazili, da so štorklje začele gnezditi v bližini odprtih smetišč in jim ta predstavljajo glavni vir hrane. Mnoge štorklje so, med drugim na račun smetišč, začele opuščati selitev v Afriko in ostajajo med zimo v Evropi ali so skrajšale svoje selitvene poti in prezimujejo v bližini odprtih smetišč v Maroku in Egiptu.

Bela se je ustalila v bližini mesta As Salihiyah al Jadidah.

Smetišča štorkljam predstavljajo lahko dostopno hrano skozi celo leto. So oportunisti, plenijo v glavnem deževnike, žuželke, dvoživke, ribe in majhne sesalce.

Na smetiščih med iskanjem hrane zraven pojedo marsikaj neužitnega! Ne samo »užitnih« odpadkov, ampak tudi plastiko. Opazili so že tudi, da je štorklja pojedla del računalnika.

V Evropi se bodo, ob upoštevanju Direktive o odpadkih, vsa odprta smetišča zaprla. V Afriki pa je ravnanje z odpadki še vedno slabo kontrolirano in se več kot 90 % vseh odpadkov odlaga nekontrolirano.

Tudi Bela se ni uspela izogniti skušnjavi smetišč. V Egiptu se je ustalila v bližini odprtega smetišča, kjer se tudi prehranjuje. Na srečo svojo dieto dopolnjuje tudi s plenom ujetim na bližnjih poljih. Vsak dan opravi zelo podobno pot, od smetišča do polj in obratno.

Prilagoditev na alternativne vire hrane omogoča boljše preživetje štorkelj, vendar bo dolgoročno hranjenje na smetiščih zagotovo imelo negativne posledice.

Poleg povečanja smrtnosti zaradi zaužitja plastike in drugih potencialno nevarnih materialov na smetiščih ali zapleta v te, kot se je zgodilo tudi Belinemu bratu Srečku, bo spremenjeno ravnanje z odpadki – zaprtje odprtih smetišč, zagotovo imelo velik vpliv na številčnost ptic, katerih populacije so se v zadnjih letih povečale zaradi prilagoditve na hranjenje na smetiščih, tudi belih štorkelj.

Se bo Bela vrnila že naslednje leto?

Večina mladih belih štorkelj ostaja na prezimovališčih v Afriki in se vrnejo na gnezditveno območje po 3-7 letih, ko spolno dozorijo. Teoretično obstaja možnost, da se Bela vrne v Evropo že naslednje leto!

 

Spremljaj Belo na interaktivnem zemljevidu!

Kiki in Riki že na Bližnjem vzhodu

V mesecu juliju smo dve mladi štorklji iz Zbur na Dolenjskem opremili z GPS sledilnimi napravami. Facebook sledilci podjetja Elektro Ljubljana, ki je podprla raziskavo, so ju poimenovali Kiki in Riki. Po mesecu dni sta mladi štorklji že poleteli in se odpravili na svoje prvo potovanje proti Afriki!

Kiki in Riki na gnezdu v Zburah. Foto: Jani Vidmar

Naši mladi štorklji sta vse do 12. avgusta raziskovali okolico gnezda v Zburah, nato pa sta zapustili svoj dom in se odpravili proti jugu, kjer sta se naslednje tri dni prehranjevali v okolici Družinske vasi, vzhodno od Šentjerneja. 15. avgusta sta zajadrali na ugodnem vetru in v enem dnevu priletela na deponijo odpadkov blizu Kutine na Hrvaškem, oddaljeni 130 kilometrov. Zjutraj naslednjega dne sta nadaljevali do Slavonskega broda, že nasledni dan pa vse do mesta Vidin na bulgarsko-romunski meji. Selitev je potekala resnično hitro, saj sta naslednji dan, 19. avgusta, prenočili v mestu Corlu v evropskem delu Turčije. Treutno sta že v južni Turčiji, v bližini meje s Sirijo.

Posebno zanimivo je dejstvo, da sta mladi štorklji vso pot opravili skupaj. Glede na dosedanjo hitrost selitve upamo, da bosta štorklji hitro prečkali Bližnji vzhod in se napotili v Afriko. Na tem mestu moramo še posebaj držati pesti, saj ju v prihodnjih dneh čaka verjetno najnevarnejši del poti, prečkanje Sirije in Libanona, kjer so tudi štorklje pogoste tarče neusmiljenih krivolovcev.


Priprave na selitev. Foto: Jani Vidmar

S satelitskim spremljanjem štorkelj želimo raziskati, kam se selijo naše bele štorklje, hkrati pa poskušamo ugotoviti njihovo preživetje in raziskati vzroke za njihov pogin. Leta 2019 smo z oddajniki opremili Srečka in Belo. Srečko je v septembru poginil v Tuniziji, potem ko se je zapletel v plastično vrečko. Bela se trenutno nahaja v Egiptu, kjer je po več kot 34.000 prepotovnih kilometrih preživela celo letošnje poletje. V letu 2020 smo na selitvi spremljali Lolo, Ota in Čarlija. Lolo je v bližini Istanbula zbil avtomobil, Čarlija pa je v Sudanu ustrelil pastir. Usoda Ota je neznana, zadnji stik z njim smo dobili iz Čada, oktobra 2020. Izsledki satelitskih spremljanj bodo vključeni v raziskavo uporabe telemetrijskih podatkov za oceno smrtnosti ptic na afriško-evrazijski selitveni poti, ki jo koordinira BirdLife International in podpira švicarska fundacija MAVA.

Upamo, da Kiki in Riki varno prečkata Bližnji vzhod in se v Afriki pridružita Beli.

Čarli, Oto in Lola…

… so tri mlade bele štorklje iz Bevk na Ljubljanskem barju, ki smo jih 10. julija 2020 opremili z GPS sledilnimi napravami. Tako so se pridružile petim drugim štorkljam, ki smo jih od leta 2015 opremili v okolici Grosupelj (Zuri, Fortuna, Pavle) in na Ljubljanskem barju (Bela, Srečko). Ime so jim v sodelovanju s širšo javnostjo nadeli v družbi Elektro Ljubljana, ki je finančno podprla projekt spremljanja selitve slovenskih belih štorkelj.

Čarli, Oto in Lola na gnezdu v Bevkah.
Foto: Rudolf Tekavčič

V nasprotju z lanskim presenečenjem, ki nam ga je pripravil Srečko, ko je ubral nenavadno pot prek Apeninskega polotoka, so se letos vse tri mlade štorklje odpravile po isti poti. Evropo so zapustile po vzhodni selitveni poti prek Bosporja. Pravzaprav sta jo zapustila le Oto in Čarli, Lolin oddajnik pa se je okoli 10. septembra »ustavil« na stavbi provincialnega istanbulskega direktorata Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v evropskem delu Istanbula. S pomočjo turškega ambasadorja v Sloveniji, gospoda Doğana Güneşa, smo navezali stik z varstvenim biologom Burakom Tatarjem z Oddelka za upravljanje s prostoživečimi živalmi Generalnega direktorata za varstvo narave in nacionalne parke pri turškem Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Sporočil nam je, da je bila Lola najdena še živa, vendar z zlomljeno nogo 8. septembra v okolici vasi Çantaköy (v istanbulskem okrožju Silivri). Takoj so jo odpeljali k veterinarju, ki pa je ni mogel rešiti. Uradni vzrok za njeno poškodbo ni znan, vendar pa glede na lokacije, ki smo jih prejemali v dneh pred njeno najdbo, domnevamo, da je bila udeležena v prometni nesreči. Lolin oddajnik, ki deluje brezhibno, je sedaj spet v naših rokah, saj nam ga je gospod Tatar prijazno poslal.

Bela štorklja v Sudanu v družbi dveh kravjih čapelj. Od kod je priletela? Ker ne nosi oznake ali oddajnika, tega žal ne moremo ugotoviti.
Foto: Awad Siddeg

Čarli, ki je sprva malce zaostajal za Lolo in Otom, saj se je med njuno potjo prek Balkana skupaj z drugimi štorkljami še vedno klatil po Ljubljanskem barju, je zamudo kasneje nadoknadil. Uspešno je preletel Rdeče morje in sledil toku Nila vse do Kartuma v Sudanu. Tam se je njegova življenjska pot po skorajda 5500 preletenih kilometrih žal sklenila – za šport ga je ustrelil kamelji pastir. Detektivsko delo iskanja vzroka njegove smrti je opravil Awad, fotograf in ornitolog iz Kartuma. Spoznali smo ga preko socialnih omrežjih, saj drugih, DOPPS-u podobnih organizacij v Sudanu ni oz. z njimi nimamo stikov. Awad je obiskal hišo, iz katere smo prejemali signal oddajnika in opravil razgovor s pastirjem. Ta je napravo v vmesnem času predal varnostnim organom, ki so ugotovili, da naprava ni namenjena vohunjenju ali kakšnim drugim nečednim poslom. Napravo so nato predali Awadu, ki nam jo je poslal nazaj v Slovenijo. Prav ta GPS oddajnik se je žal že drugič predčasno vrnil domov, saj gre za isto napravo, ki jo je nosil nesrečni Srečko. Hvala Awadu za požrtvovalen trud in pomoč pri razpletu in nastanku zgodbe!

Štorklje se zadržujejo na območjih, kjer so morišča večinoma začasne narave; z vodo se napolnijo le v deževnem obdobju.
Foto: Awad Siddeg

Edini od letošnje trojice, ki je še živ, je Oto. Za prezimovanje si je izbral Čad, in sicer njegov zahodni del, okoli 100 km JV od Čadskega jezera. V navidezno presušeni pokrajini z redkim drevjem in grmičevjem so na satelitskih posnetkih vidne globoko vrezane struge vadijev, ob katerih se zadržuje Oto. Čad je sicer glede na izsledke telemetrijskih raziskav območje, kjer se v času prezimovanja mešata vzhodno- in zahodnoevropska gnezditvena populacija belih štorkelj.

Bela, sorojenka Srečka, ki se je lani septembra v Tuniziji zapletel v plastične vrečke in nesrečno poginil, nam je med 8. avgustom in 14. septembrom izginila z »radarjev« na meji med Egiptom in Sudanom zaradi odsotnosti GSM signala. Dan kasneje se je pojavila v Čadu, kjer se je dalj časa zadrževala v dokaj sušnem in redko poseljenem osrednjem delu države, približno 500 km severovzhodneje od Ota. Trenutno se Bela nahaja na jugu Sudana, kjer dnevno obiskuje kotanje in rečne struge, ki so z vodo najbrž napolnjene le občasno. Do sedaj je preletela že več kot 21.000 kilometrov in iz srca ji želimo, da se še naprej uspešno ogiba vsem pastem na svoji poti!

Selitev Bele in Ota lahko še zmerom v živo spremljate na spletni strani ptice.si.

Se Bela morda vrača k nam?

Srečko in Bela v gnezdu v Mateni pred namestitvijo GPS oddajnikov.
Foto: Damijan Denac

Lansko jesen smo z zanimanjem spremljali selitveno pot dveh mladih belih štorkelj, izvaljenih v Mateni na Ljubljanskem barju. Čeprav iz istega gnezda, sta jo mahnili vsaka po svoji poti. Srečko, katerega pot se je žalostno končala v Tuniziji zaradi plastične vrečke, je v Afriko prispel prek Italije. Bela pa je ubrala bolj običajno, vzhodnoevropsko selitveno pot, po kateri je prek Marmarskega morja v bližini Bosporja in nemirnega Bližnjega vzhoda 22. septembra dospela na Sinajski polotok, v okolico letovišča Sharm-el-Sheikh. Tam je – najverjetneje v družbi tisočerih drugih štorkelj – preživela jesen, zimo in del pomladi. Sodeč po premikih, ki jih je beležila njena GPS sledilna naprava, njeno življenje ni bilo prav razburljivo, saj se je ves čas gibala na majhnem prostoru med safari parkom in gorami približno 12 km severno od njega, kjer je prenočevala. Videz pa lahko vara, kajti bazeni za odpadno vodo poleg safari parka, kjer se je prehranjevala, so namreč polni umazanije, zaradi katere vsako leto pogine več sto belih štorkelj. Ves čas Belinega bivanja v Egiptu nas je zato skrbelo, da ne bi podlegla kakšni okužbi in delila Srečkove tragične usode.

Sredi marca smo opazili prvi premik izven običajne poti zadnjega pol leta – Bela se je namreč pričela pomikati severno! Mimo Mrtvega morja je 22. marca prispela do reke Jordan, malce južneje od Galilejskega jezera, prav na mejo med Izraelom in Jordanijo. Bela najverjetneje ne potuje sama, temveč v družbi drugih štorkelj. Težko je napovedati, ali se bo vrnila v Slovenijo, v kakšno drugo evropsko državo ali pa bo morda ostala kje v južni Evropi ali celo Turčiji, kot pred leti mlada bela štorklja Fortuna. V vsakem primeru pa je Bela zaenkrat še spolno nezrela, kar pomeni, da še ne more gnezditi. Takšne štorklje se včasih združujejo v jate do nekaj deset osebkov in se celotno gnezditveno sezono klatijo naokoli. Vsako leto se pojavljajo tudi v Sloveniji. Glede na to, da Belin oddajnik še vedno deluje odlično in da sonce učinkovito polni njegovo baterijo, nam bo kmalu razkrila svojo nadaljnjo pot!

SPREMLJAJTE SELITEV BELE
Podatki se osvežujejo dnevno, zato nas ne pozabite spremlati na ptice.si in naši Facebook strani!
Več o projektu Leti, leti Štorklja …

Zuri in Fortuna še vedno v Afriki

Iz istega gnezda, vendar na različnih prezimovališčih

Zuri in Fortuna, mladi slovenski beli štorklji, opremljeni z GPS sledilnimi napravami, sta živi dokaz raznolikosti in presenetljivosti narave. Izvaljeni v istem gnezdu in sprva neločljivi na selitveni poti, sedaj v Afriki prezimujeta 3000 km vsaksebi. Zuri se nam neredno javlja iz obsežnega mokrišča ob reki Logone na meji med Kamerunom in Čadom. Na tem območju so znana prezimovališča belih štorkelj iz zahodnoevropske populacije te vrste.

2015_8_17_zuri_katarinadenac

Zuri med namestitvijo oddajnika julija preteklo leto. foto: Katarina Denac

V nasprotju z njo je Fortuna približno dva meseca in pol med sredino novembra 2015 in koncem januarja 2016 preživela v Etiopiji. Tam je imela zanimiv vedenjski vzorec: prehranjevala se je na planotah Etiopskega višavja, prenočevala pa večinoma v njegovih soteskah, ki so jih urezale reke. Konec januarja je odletela povsem na jug Kenije, v bližino narodnega parka Tsavo. V istem času so po besedah Urmasa Sellisa iz estonske organizacije Eagle Club zaradi hude suše Etiopijo zapustile tudi nekatere njihove z oddajniki opremljene ptice, na primer žerjav po imenu Ahja4. Fortuna tako potrjuje spoznanja tujih raziskovalcev, ki ugotavljajo, da se bele štorklje iz vzhodnoevropske populacije po nekajtedenskem ali celo nekajmesečnem zadrževanju v osrednjem delu vzhodne Afrike pomaknejo še južneje. Največje zgostitve vzhodnoevropskih belih štorkelj so tako v Tanzaniji, Zimbabveju in Južni Afriki.

Pomlad prihaja in z njo tudi naši štorklji

Naši štorklji bosta kaj kmalu začeli svojo pot proti severu in nazaj v Evropo. Le kje bosta zaključili svojo pot? Se bosta vrnili v Slovenijo? To bomo izvedeli kaj kmalu in upajmo, da bo pot varna in veter ugoden!

Ob spremljanju naših štorkelj pa lahko spremljate tudi prihod pomladi v akciji Pomlad prihaja. Gre za preprosto akcijo, s katero želimo skupaj z vami raziskovati prihod naših pogostejših ptic selivk v naše kraje. Boste sprejeli izziv in se nam pridružili? Več informacij najdete na spletni strani www.springalive.net, kjer smo za vas že pripravili prve aktivnosti!

Zuri in Fortuna vsaka na svojem koncu Afrike

Na društvu smo v mesecu juliju na dve mladi beli štorklji namestili GPS sledilne naprave in vse od takrat njuno pot nestrpno spremljamo. V tem času sta prepotovali že ogromne razdalje, sedaj pa se verjetno približujeta njunu končni destinaciji.

2015_18_11_beli_storklji_Etiopija

Selitvena pot Zuri in Fortune do sredine novembra.

Zuri in Fortuna, mladi slovenski beli štorklji z GPS sledilnimi napravami, sta prvih 700 km poti do Bolgarije opravili skupaj, nato pa so se njune poti ločile, saj je Zuri malo pospešila oziroma Fortuna malo zaostala. Navkljub temu pa sta tudi poslej leteli v skorajda identični smeri prek Bližnjega vzhoda in Rdečega morja proti osrednji Afriki, vendar le do vzhodnega Čada. Tam je Zuri v začetku septembra poletela proti JZ države, kjer se je zadrževala v okolici manjših jezer 250 km vzhodno od Čadskega jezera. Glede na njene zadnje premike sredi novembra lahko domnevamo, da bo nadaljevala svojo pot na jug, saj se je podala ob reko Chari južno od N’Djamene, glavnega mesta Čada.

Fortuna je po nekaj manj kot dveh mesecih bivanja v polpuščavskih predelih vzhodnega Čada 20. oktobra krenila proti vzhodu in 16. novembra prispela v vzhodno Etiopijo, kjer je pokrajina bistveno drugačna – gorata in poraščena. Ta hip obe štorklji ločuje približno 2200 km zračne črte. Glavnina vzhodnoevropskih belih štorkelj, torej tudi slovenskih, prezimuje med Tanzanijo in Južno Afriko, medtem ko Sudan in Čad zanje predstavljata pomembni postojanki, kjer se zadržijo nekaj tednov ali celo mesecev, preden krenejo še južneje. Bosta temu vzorcu sledili tudi Zuri in Fortuna?

Njuno pot lahko spremljate na naši spletni strani pod zavihkom Beli štorklji na poti v Afriko.

Rešimo afriške jastrebe

Večina jastrebov po celotni Afriki je na robu izumrtja. Glede na ključno vlogo, katero igrajo pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni je pomembno, da naredimo vse kar je v naši moči za rešitev teh neopevanih junakov.

Napačna predstava

Na kaj pomislite, kadar si predstavljate jastrebe?

Jastrebi niso bili v očeh javnosti nikdar dobro zapisani. Ljudje iz različnih kultur so jih povezovali s smrtjo, razpadom in gnilobo. Po vrhu vsega bi nekatere jastrebe težko opisali za najlepše. Jastrebi so danes odpadniki, za katere nam manjka sočutja, katerega občutimo ob težavah pande, orla ali leva.

Redek, ogrožen in nepoznan junak

Ljubkovalno rečeno so med ljubitelji narave po vsem svetu jastrebi poznani kot »Komunalna ekipa narave«. Jastrebi očistijo pokrajino kot nobena druga vrsta.

2015_12_11_brkati_ser_birdlife

Brkati ser je vrsta jastreba, katera se ob beloglavem jastrebom občasno pojavlja tudi v Sloveniji. foto: BirdLife International

V resnici so jastrebi zelo higienični, ljubeči starši in dokaj sramežljivi. Če jih ujamemo v pravi svetlobi, bi za nekatere izmed teh veličastnih jadralcev lahko celo rekli, da so čudoviti.

Kot biološka reciklažna ekipa, igrajo jastrebi pomembno vlogo pri odstranjevanju trupel in s tem preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni kot so antraks, steklina, tuberkuloza in botulizem. So bistveni za naše zdravje!

Razmislite: Kako bi izgledala (in vonjala) vaša soseska, če bi izginila komunalna služba?

Kruta realnost

Jastrebi izginjajo z zaskrbljujočo hitrostjo! Človeštvo je namerno in nenamerno ubilo več tisoče jastrebov v Afriki, Aziji in drugod. So preganjani in zastrupljeni, njihov življenjski prostor pa je vse manjši.

2015_12_11_jastrebi_header_birdlife

Dejstva:

  • v zadnjih 30 letih je število jastrebov v zahodni Afriki zunaj naravnih rezervatov upadlo za 95%,
  • v istem časovnem obdobju je izginilo več kot polovica populacije jastrebov v narodnem parku Masai Mara v Keniji,
  • danes 75% jastrebom starega sveta grozi izumrtje,
  • kapičasti jastreb Necrosyrtes monachus je od 90-ih let doživel 62% upad po vsej Afriki, ponekod je bil upad drastično večji,
  • v Južni Afriki prebiva le še 100 brkatih serov, katerih pa je bilo pred približno 20-30 leti več kot 200,
  • skupaj predstavljata zastrupljanje in prodaja za tradicionalno medicino 90% primerov smrti jastrebov v Afriki.

Kako lahko pomagate?

Skupaj lahko obnovimo vlogo in mesto »Komunalne ekipe narave«, ki je ključna za popolno delovanje našega ekosistema. In morda bodo ljudje s poznavanjem njihovih zaslug nanje v prihodnje gledali pozitivno.

Trud organizacije BirdLife za rešitev jastrebov v Afriki lahko podprete z donacijo, nakupom nagrad, prostovoljstvom za Uradno BirdLife vlogo in z deljenjem tega sporočila med svoje prijatelje, znance in sorodnike.

Več informacij o kampaniji najdete na spletni strani organizacije BirdLife ali TUKAJ.