Populacija hribskega škrjanca Lullula arborea je zaradi izgube ustreznih habitatov pri nas v upadu. V obsredozemskem svetu so izgube habitatov predvsem posledica zaraščanja ekstenzivnih suhih travnikov in pašnikov, na Goričkem pa intenzifikacije kmetijstva.

Pozimi 2018/2019 je bila na 25 ha nad vasjo Gojače opravljena sečnja lesne zarasti v okviru projekta VIPava.

Njen namen je bil obnoviti življenjski prostor hribskega škrjanca, ki določeno mero drevja in grmovja sicer potrebuje za petje in posedanje, vendar pa izgine, ko se krajina preveč zaraste.

Pred sečnjo smo spomladi 2018 opravili kartiranje ptic, da ne bi s posegom napravili kakšne naravovarstvene škode. Na območju, predvidenem za posek, smo odkrili le en par hribskih škrjancev, in sicer na najbolj odprtem delu, ki je bil le skopo porasel z grmovjem in drevjem.

Območje Gojač. Foto: Pia Höfferle

In kakšno je bilo stanje v letu 2021?

Sredi aprila smo tam odkrili tri različne pare, kar je seveda spodbudna novica in kaže na to, da je bila najverjetneje res pretirana zaraščenost tista, ki je omejevala njihovo število.

Za dolgoročno vzdrževanje obnovljenega habitata hribskega škrjanca bo poskrbela Občina Ajdovščina; med najprimernejšimi metodami bi bila zagotovo paša koz, ki so znane po uspešnem zadrževanju razrasta lesne vegetacije.