Letošnjo zimo smo v Sloveniji ponovno zaznali več primerov prostoživečih ptic, okuženih z virusom aviarne influence oz. ptičje gripe. Več primerov je bilo zaznanih tudi v drugih evropskih državah in drugod po svetu. Kaj je ptičja gripa in zakaj ji namenjamo toliko pozornosti?

Aviarna influenca, znana tudi kot ptičja gripa, je virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic, tako prostoživeče kot gojene. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, z medsebojnimi stiki med pticami, preko njihovih izločkov in preko okužene krme. Prenos je možen tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom.

Letošnjo zimo smo bili priča več izbruhom visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 v Izraelu. Poleg množične širitve bolezni pri perutnini je zbolelo in poginilo tudi 5.000 žerjavov v naravnem rezervatu na severu države. Foto: Ayal Margolin

Aviarno influenco (AI) povzročajo virusi influence tipa A. Do sedaj je poznanih 18 podtipov H (H1–H18) in 11 podtipov N (N1–N11).

Pri pticah se okužba z virusom AI pojavi v dveh oblikah – kot visoko patogena aviarna influenca (HPAI), za katero je značilna visoka obolevnost in smrtnost ali kot nizko patogena aviarna influenca (LPAI), pri kateri se pojavijo blagi klinični znaki, smrtnost je nizka, bolezen pa lahko mine tudi neopažena.

Viruse influence tipa A so izolirali iz več kot 100 različnih vrst prostoživečih ptic. V večini primerov je šlo za viruse nizko patogene aviarne influence (LPAI). Največkrat so virusi izolirani pri labodih, goseh, racah, galebih in čigrah. Te vrste ptic v naravi veljajo za rezervoar virusov AI.

Posebno pozornost je pritegnila visoko patogena aviarna influenca (HPAI) podtipa H5N1. To je bolezen perutnine, ki se razvije iz milejše oblike (LPAI), ki je pri prostoživečih pticah normalno prisotna že desetletja.

V zadnjih nekaj letih smo bili priča večjim izbruhom H5N1, ki je povzročila veliko smrtnost med perutnino in celo nekaj smrti ljudi, ki so bili v stiku z njo. Do sedaj so bili potrjeni le zelo redki posamezni primeri okužbe človeka zaradi neposrednega stika s prostoživečo ptico.

Aviarna influenca ne predstavlja resne grožnje za zdravje ljudi, vendar previdnost ni odveč, saj se virusi influence zelo hitro spreminjajo.

HPAI se je prvič pojavila leta 1997 na tržnicah v Hong Kongu, ki so jo s hitrimi in drastičnimi ukrepi obvladali. Decembra 2003 pa se je HPAI pojavila vnovič na nenadzorovanih perutninskih farmah v Koreji od koder se je razširila po Aziji in prišla tudi v Evropo. Iz perutnine se je prenesla tudi na prostoživeče ptice. Foto: Tomi Trilar

Aviarna influenca nima večjega negativnega vpliva na populacije prostoživečih ptic, saj so primeri večjih izbruhov v naravi redki. Prostoživeče ptice se z visoko patogeno aviarno influenco H5N1 pogosto okužijo zaradi stika s perutnino.

Za okužbo so še posebej dovzetne vodne ptice, saj se zaradi izgube mokrišč zbirajo v večjem številu na redkih preostalih mokriščih, kar lahko povzroči hiter prenos virusa na večje število ptic. Zaradi plenjenja in konzumacije okuženega plena so za okužbo bolj dovzetne tudi ujede in nekateri oportunisti, kot so vrane in vrabci, ki imajo široko razširjenost.

Dolgo smo ljudje zelo veliko odgovornost za širjenje HPAI pripisovali pticam selivkam, vendar temu ni tako.

Veliko pomembnejšo vlogo pri globalnem širjenju bolezni ima trgovina s perutnino in perutninskimi izdelki, trgovina z eksotičnimi pticami in potovanje ljudi, saj se virus lahko prenaša tudi z obutvijo in obleko. Pri tem je pomembno izpostaviti tudi ilegalno trgovino z eksotičnimi pticami, saj je nenadzorovana in se lahko HPAI zato hitreje razširi.

V primeru, da najdete poginjene prostoživeče vodne ptice ali opazite množični pogin ptic pokličite Center za obveščanje (112), kjer vas bodo usmerili na dežurnega veterinarja pristojnega Območnega urada Veterinarske uprave RS in s tem omogočite čim hitrejšo ugotovitev vzroka pogina ptic.