Arhiv oznak: bela štorklja

Štorklje gnezdijo tam, kjer so doma dobri ljudje …

, Novice

Vračanje opremljene štorklje v gnezdo.
Foto: Urša Gajšek

… pa bo že res. Vendar to žal še zdaleč ni edini pogoj za gnezditev bele štorklje. Bele štorklje si gnezdišče izberejo tam, kjer imajo v okolici dovolj ustreznih prehranjevališč, kot so vlažni in trajni travniki. V Sloveniji je največ primernih habitatov za belo štorkljo v panonskem svetu, kjer so pokrajine izrazito usmerjene v kmetijstvo. V zadnjih letih v tem delu Slovenije opažamo zmanjšanje števila za štorklje primernih travišč, predvsem na račun njiv, ponekod pa tudi zaradi opuščanja kmetijskih površin in posledično zaraščanja travišč. Štorklje zato zapuščajo panonski svet, svoj areal pa širijo drugod po Sloveniji, predvsem v smeri SZ in JZ . Na »novih« območjih opažamo porast posameznih sub-populacij, kot denimo na Krški ravni, kjer smo v sredo, 14. julija, v sodelovanju z Elektrom Ljubljana d.d. in dolenjsko sekcijo DOPPS, dve mladi beli štorklji opremili z GPS sledilnimi napravami. V nasprotju z žal marsikaterim parom v letošnjem letu je par iz Zbur, kljub močni ohladitvi v maju, uspešno speljal dva mladiča.

Projekt Leti, leti štorklja se nadaljuje! Tudi letos bomo dva mladiča spremljali na njuni poti v Afriko. Facebook sledilci Elektra Ljubljana boste v naslednjih dneh lahko tudi pomagali pri izboru imen.

Mladiča boste lahko kmalu spremljali na interaktivnem zemljevidu. Zaenkrat se bosta še zadrževala na gnezdu, pod okriljem staršev, poletela pa bosta v roku 14–20 dni. Predvidoma konec avgusta se bosta odpravila na pot in že zdaj držimo pesti, da bosta premagala vse ovire in se pridružila Beli v Afriki.

Čarli, Oto in Lola…

, Novice

… so tri mlade bele štorklje iz Bevk na Ljubljanskem barju, ki smo jih 10. julija 2020 opremili z GPS sledilnimi napravami. Tako so se pridružile petim drugim štorkljam, ki smo jih od leta 2015 opremili v okolici Grosupelj (Zuri, Fortuna, Pavle) in na Ljubljanskem barju (Bela, Srečko). Ime so jim v sodelovanju s širšo javnostjo nadeli v družbi Elektro Ljubljana, ki je finančno podprla projekt spremljanja selitve slovenskih belih štorkelj.

Čarli, Oto in Lola na gnezdu v Bevkah.
Foto: Rudolf Tekavčič

V nasprotju z lanskim presenečenjem, ki nam ga je pripravil Srečko, ko je ubral nenavadno pot prek Apeninskega polotoka, so se letos vse tri mlade štorklje odpravile po isti poti. Evropo so zapustile po vzhodni selitveni poti prek Bosporja. Pravzaprav sta jo zapustila le Oto in Čarli, Lolin oddajnik pa se je okoli 10. septembra »ustavil« na stavbi provincialnega istanbulskega direktorata Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v evropskem delu Istanbula. S pomočjo turškega ambasadorja v Sloveniji, gospoda Doğana Güneşa, smo navezali stik z varstvenim biologom Burakom Tatarjem z Oddelka za upravljanje s prostoživečimi živalmi Generalnega direktorata za varstvo narave in nacionalne parke pri turškem Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Sporočil nam je, da je bila Lola najdena še živa, vendar z zlomljeno nogo 8. septembra v okolici vasi Çantaköy (v istanbulskem okrožju Silivri). Takoj so jo odpeljali k veterinarju, ki pa je ni mogel rešiti. Uradni vzrok za njeno poškodbo ni znan, vendar pa glede na lokacije, ki smo jih prejemali v dneh pred njeno najdbo, domnevamo, da je bila udeležena v prometni nesreči. Lolin oddajnik, ki deluje brezhibno, je sedaj spet v naših rokah, saj nam ga je gospod Tatar prijazno poslal.

Bela štorklja v Sudanu v družbi dveh kravjih čapelj. Od kod je priletela? Ker ne nosi oznake ali oddajnika, tega žal ne moremo ugotoviti.
Foto: Awad Siddeg

Čarli, ki je sprva malce zaostajal za Lolo in Otom, saj se je med njuno potjo prek Balkana skupaj z drugimi štorkljami še vedno klatil po Ljubljanskem barju, je zamudo kasneje nadoknadil. Uspešno je preletel Rdeče morje in sledil toku Nila vse do Kartuma v Sudanu. Tam se je njegova življenjska pot po skorajda 5500 preletenih kilometrih žal sklenila – za šport ga je ustrelil kamelji pastir. Detektivsko delo iskanja vzroka njegove smrti je opravil Awad, fotograf in ornitolog iz Kartuma. Spoznali smo ga preko socialnih omrežjih, saj drugih, DOPPS-u podobnih organizacij v Sudanu ni oz. z njimi nimamo stikov. Awad je obiskal hišo, iz katere smo prejemali signal oddajnika in opravil razgovor s pastirjem. Ta je napravo v vmesnem času predal varnostnim organom, ki so ugotovili, da naprava ni namenjena vohunjenju ali kakšnim drugim nečednim poslom. Napravo so nato predali Awadu, ki nam jo je poslal nazaj v Slovenijo. Prav ta GPS oddajnik se je žal že drugič predčasno vrnil domov, saj gre za isto napravo, ki jo je nosil nesrečni Srečko. Hvala Awadu za požrtvovalen trud in pomoč pri razpletu in nastanku zgodbe!

Štorklje se zadržujejo na območjih, kjer so morišča večinoma začasne narave; z vodo se napolnijo le v deževnem obdobju.
Foto: Awad Siddeg

Edini od letošnje trojice, ki je še živ, je Oto. Za prezimovanje si je izbral Čad, in sicer njegov zahodni del, okoli 100 km JV od Čadskega jezera. V navidezno presušeni pokrajini z redkim drevjem in grmičevjem so na satelitskih posnetkih vidne globoko vrezane struge vadijev, ob katerih se zadržuje Oto. Čad je sicer glede na izsledke telemetrijskih raziskav območje, kjer se v času prezimovanja mešata vzhodno- in zahodnoevropska gnezditvena populacija belih štorkelj.

Bela, sorojenka Srečka, ki se je lani septembra v Tuniziji zapletel v plastične vrečke in nesrečno poginil, nam je med 8. avgustom in 14. septembrom izginila z »radarjev« na meji med Egiptom in Sudanom zaradi odsotnosti GSM signala. Dan kasneje se je pojavila v Čadu, kjer se je dalj časa zadrževala v dokaj sušnem in redko poseljenem osrednjem delu države, približno 500 km severovzhodneje od Ota. Trenutno se Bela nahaja na jugu Sudana, kjer dnevno obiskuje kotanje in rečne struge, ki so z vodo najbrž napolnjene le občasno. Do sedaj je preletela že več kot 21.000 kilometrov in iz srca ji želimo, da se še naprej uspešno ogiba vsem pastem na svoji poti!

Selitev Bele in Ota lahko še zmerom v živo spremljate na spletni strani ptice.si.

Raziskovanje selitve štorkelj se nadaljuje

, Novice | 1 komentar

Živimo v času velikih sprememb. Biodiverziteto izgubljamo hitreje kot kadarkoli, vrste izumirajo po tekočem traku, a vse močnejše je tudi naše zavedanje, da se človeštvu prekomerno izkoriščanje naravnih virov ne bo obrestovalo, prej nasprotno. Ptice so ene najboljših pokazateljev teh velikih sprememb, populacije nekaterih se dramatično zmanjšujejo, druge se povečujejo in pojavljajo na območjih, kjer jih v preteklosti ni bilo, spreminjajo se selitveni vzorci. Bela štorklja je ena naših najbolj prepoznavnih vrst ptic. Tipična selivka na dolge razdalje in v ljudskem izročilu prinašalka otrok, sreče in blagostanja. Vse pogosteje jo v milih zimah minulih let lahko vidimo pri nas tudi v hladni polovici leta in to je postalo že nekaj povsem običajnega. Bela štorklja je vrsta, za katero splošno velja prepričanje, da ji klimatske spremembe ustrezajo. Njena populacija se je povečala, prav tako naselitveno območje – tako v Evropi kot v Sloveniji. To lahko z gotovostjo trdimo, saj na DOPPS-u izvajamo cenzus – vsakoletno štetje celotne populacije v državi – vsako leto. Prav tako spremljajo populacije štorkelj ornitologi v drugih državah. Kljub ugodnim trendom v zadnjem času pa je še vedno živ spomin na osemdeseta leta, ko je večinoma zaradi katastrofalnih suš v Sahelu v kombinaciji z izgubo optimalnega življenjskega okolja v Evropi, populacija bele štorklje doživela globalni zlom in je v številnih državah takrat celo izumrla. Zgodovina nas uči, da lahko do sprememb v naravi pride hitro in mnogih se ne da napovedati.

Ravno zaradi aktualnih klimatskih sprememb je raziskovanje selitvenih vzorcev ptic trenutno zelo pomembno, saj dobivamo uvide v odzive organizmov in ekološke principe, ki nam lahko pomagajo pri njihovem ohranjanju in varstvu. Kljub temu da je bela štorklja dokaj dobro raziskana vrsta, je v zvezi z njeno selitvijo še veliko neodgovorjenih vprašanj. V preteklosti je prevladovalo prepričanje, da se spolno nezrele štorklje – spolno dozorijo šele v 4. letu starosti – ne selijo in prezimujejo v Afriki. Danes vemo, tudi na podlagi naših podatkov, da je očitno za mlade štorklje dokaj običajna selitev, vendar ne povsem do mesta izvalitve. Mlade štorklje iz Slovenije, ki smo jih spremljali z GPS/GSM oddajniki, so se selile do Turčije. Najsodobnejša metoda za spremljanje selitev je uporaba telemetrijskih naprav. Brez te ne bi nikoli izvedeli, da je za naše štorklje na selitvi lahko smrtonosna celo plastika, kar je razkril nesrečni primer Srečka. Kako globalni so postali »vsakdanji problemi«. Če je do nedavnega veljalo – brez pretiravanja – da je vsak plastičen odpadek v morju ena ptica ali želva manj, vidimo, da lahko morda podobno rečemo tudi za kopno.

Lola, Oto in Čarli na gnezdu v Bevkah.
Foto: Rudolf Tekavčič

V okviru nadaljevanja raziskovanja selitve štorkelj smo letos opremili tri mladiče iz istega gnezda z napravami za sledenje. Opremili smo jih v Bevkah na Ljubljanskem barju 10. julija 2020 in prvič doslej bomo lahko spremljali poti in usodo celotnega zaroda. Štorklje so Facebook sledilci Elektra Ljubljana d.d., ki je raziskavo podprlo, poimenovali Lola, Čarli in Oto.

Gnezdo so štorklje zapustile 3. avgusta in nekaj dni raziskovale Ljubljansko barje. Lola in Oto sta 23. avgusta zapustila Barje in se ustavila na Hrvaškem, vzhodno od Zagreba, nato pa nadaljevala pot proti vzhodu in se ustavila blizu Lonskega polja. Štorklji bosta očitno ubrali pot čez Balkan in Bospor, medtem ko je pot Čarlija še uganka, saj še zmerom raziskuje Ljubljansko barje.

Kje bodo štorklje prezimovale? Tega za zdaj ne ve nihče. Kljub temu da je prva selitev največji izziv za štorklje v življenju, upamo in si želimo, da jo bodo »naše štorklje« uspešno prestale in nam z lastnimi življenji pokazale, kje in kako se moramo zanje še boriti.

Spremljajte selitev mladih belih štorkelj  na interaktivnem zemljevidu, kjer se podatki dnevno osvežujejo.

Se Bela morda vrača k nam?

, Novice

Srečko in Bela v gnezdu v Mateni pred namestitvijo GPS oddajnikov.
Foto: Damijan Denac

Lansko jesen smo z zanimanjem spremljali selitveno pot dveh mladih belih štorkelj, izvaljenih v Mateni na Ljubljanskem barju. Čeprav iz istega gnezda, sta jo mahnili vsaka po svoji poti. Srečko, katerega pot se je žalostno končala v Tuniziji zaradi plastične vrečke, je v Afriko prispel prek Italije. Bela pa je ubrala bolj običajno, vzhodnoevropsko selitveno pot, po kateri je prek Marmarskega morja v bližini Bosporja in nemirnega Bližnjega vzhoda 22. septembra dospela na Sinajski polotok, v okolico letovišča Sharm-el-Sheikh. Tam je – najverjetneje v družbi tisočerih drugih štorkelj – preživela jesen, zimo in del pomladi. Sodeč po premikih, ki jih je beležila njena GPS sledilna naprava, njeno življenje ni bilo prav razburljivo, saj se je ves čas gibala na majhnem prostoru med safari parkom in gorami približno 12 km severno od njega, kjer je prenočevala. Videz pa lahko vara, kajti bazeni za odpadno vodo poleg safari parka, kjer se je prehranjevala, so namreč polni umazanije, zaradi katere vsako leto pogine več sto belih štorkelj. Ves čas Belinega bivanja v Egiptu nas je zato skrbelo, da ne bi podlegla kakšni okužbi in delila Srečkove tragične usode.

Sredi marca smo opazili prvi premik izven običajne poti zadnjega pol leta – Bela se je namreč pričela pomikati severno! Mimo Mrtvega morja je 22. marca prispela do reke Jordan, malce južneje od Galilejskega jezera, prav na mejo med Izraelom in Jordanijo. Bela najverjetneje ne potuje sama, temveč v družbi drugih štorkelj. Težko je napovedati, ali se bo vrnila v Slovenijo, v kakšno drugo evropsko državo ali pa bo morda ostala kje v južni Evropi ali celo Turčiji, kot pred leti mlada bela štorklja Fortuna. V vsakem primeru pa je Bela zaenkrat še spolno nezrela, kar pomeni, da še ne more gnezditi. Takšne štorklje se včasih združujejo v jate do nekaj deset osebkov in se celotno gnezditveno sezono klatijo naokoli. Vsako leto se pojavljajo tudi v Sloveniji. Glede na to, da Belin oddajnik še vedno deluje odlično in da sonce učinkovito polni njegovo baterijo, nam bo kmalu razkrila svojo nadaljnjo pot!

SPREMLJAJTE SELITEV BELE
Podatki se osvežujejo dnevno, zato nas ne pozabite spremlati na ptice.si in naši Facebook strani!
Več o projektu Leti, leti Štorklja …

Srečko in Bela – iz istega gnezda, pa vendar na različnih poteh

, Novice

Letošnja pomlad z deževnim in mrzlim majem belim štorkljam ni bila naklonjena. Grob pregled rezultatov popisa vrste na nivoju celotne države kaže, da je bila to ena najslabših gnezditvenih sezon za štorklje od leta 1999, odkar potekajo vsakoletni popisi. Srečno so jo odnesle le štorklje, ki so s prihodom na gnezdišča malo kasnile in imele zato v maju namesto majhnih mladičev, ki še niso sposobni lastne termoregulacije, šele jajca, ki so jih vztrajno grele.

Bela štorklja (Ciconia ciconia).
Foto: Davorin Tome

Eden takšnih parov je gnezdil v Mateni na Ljubljanskem barju. Vzredil je tri mladiče, od katerih sta bila dva sredi julija opremljena z GPS sledilnima napravama, ki beležita njune premike. Srečko in Bela, kot so ju v sodelovanju s širšo javnostjo poimenovali v družbi Elektro Ljubljana, ki je finančno podprla projekt, sta se tako pridružila Zuri in Fortuni, ki smo jo opremili leta 2015 v Ponovi vasi, ter Pavletu, ki smo mu nahrbtnik nadeli leto kasneje v Mali vasi pri Grosuplju.

Prve krajše izlete iz domačega gnezda v bližnjo okolico sta mladi štorklji pričeli delati v začetku avgusta, nato pa sta jo sredi avgusta istočasno mahnili do Lesc in nazaj na domače gnezdo, temu pa je čez nekaj dni sledil še skupen izlet na Vrhniko. Glede na pretekle izkušnje z Zuri in Fortuno, ki sta se prek Balkana in Bližnjega vzhoda selili po skoraj enaki poti, smo podobnost v selitveni poti pričakovali tudi v primeru Srečka in Bele. Vendar pa so se njune poti 20. avgusta ločile, saj se je Srečko podal v Italijo, Bela pa štiri dni kasneje na Balkan. V času pisanja tega prispevka, prve dni septembra, je Srečko že prečkal Sredozemsko morje in se nahaja v severi Tunizij. Bela je v tem času prečkala Marmarsko morje in se bliža osrednji Turčiji.

Evropske bele štorklje se v južne kraje selijo po dveh glavnih poteh, in sicer čez Bospor (vzhodnoevropska populacija, na jesenski selitvi povprečno preštejejo okoli 70.000 osebkov) in Gibraltar (zahodnoevropska populacija; na jesenski selitvi povprečno preštejejo več kot 55.000 osebkov). Po jadranski selitveni poti, ki jo je ubral Srečko, se jih seli le malo – do nekaj sto osebkov. Prvoletne bele štorklje se na svoji prvi poti na prezimovališče do določene stopnje zanašajo na svoj notranji čut, v veliki meri pa so odvisne tudi od bolj izkušenih osebkov, s katerimi potujejo v jati.

Spremljajte Srečka in Belo na poti v Afriko!
Zemljevid se osveži štirikrat dnevno, zato je najbolje, da si spletno stran dodate med bližnjice.

Dobrodošle, ptice selivke!

, Novice

Pomlad je tu, zato so mnogi mladi ljubitelji ptic že na terenu. Dvanajsto leto zapored pa smo s prvim pomladnim dnem na spletni strani projekta Pomlad prihaja! pričeli beležiti prve prihode znanilk pomladi. Če ste letos že opazili belo štorkljo, kmečko lastovko, hudournika, kukavico in čebelarja, podatke o svojih opazovanjih vnesite tudi vi.

Tema letošnje sezone je »Preprečimo trke ptic«, zato vas bomo na spletni in Facebook-strani projekta redno obveščali o tem, kako preprečiti trke ptic s steklenimi površinami, saj so le-te med glavnimi krivci za njihovo smrt. V branje vam bomo ponudili navdihujoče zgodbe o tem, kako ljubitelji ptic in gradbeniki z novimi idejami poskrbijo za graditev pticam prijaznih stavb. Povabili vas bomo k sodelovanju v nagradnih natečajih in na izlete, ki jih bomo organizirali to pomlad. Vabljeni v našo družbo!

Vrnile so se!

, Novice

Po letošnji izredno mrzli zimi je le nastopilo obdobje toplejših dni. Po gozdovih se že razlega ptičje petje, izpod ruše so pogledali prvi zvončki in trobentice. Je pomlad pred vrati?

Ljudje zelo dobro opazujemo svojo okolico in kaj hitro opazimo spremembe, še posebej če te v nas zbujajo pozitivna čustva. Najprej nas ponavadi presenetijo zgodnje cvetice in petje ptic, ki smo jih še slaba dva tedna prej opazovali na naših krmilnicah. Vendar pravijo, da se pomlad prebudi, ko se vrnejo prve ptice selivke. Prav zato vam z veseljem sporočamo – pomlad prihaja!

Skalna lastovka v Dravogradu.
Foto: Katja Rutnik

Prve znanilke pomladi so se že vrnile. V ponedeljek, 27. februarja so bile v Dravogradu opazovane tri skalne lastovke (Ptyonoprogne rupestris), ki so se vrnile na svoja gnezda. Tam sicer že več let redno gnezdijo na precej nenavadnem mestu – tik pod streho stanovanjskega bloka.

V torek, 28. februarja smo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok opazovali prvo kmečko lastovko (Hirundo rustica). Te so tudi v primerjavi s skalno lastovko prave popotnice, saj se vsako leto odselijo v Podsaharsko Afriko. Potovanje dolgo več tisoč kilometrov opravijo v nekaj tednih, saj lahko kmečka lastovka v enem dnevu preleti tudi več kot 300 kilometrov.

Ste tudi vi opazili katero izmed znanilk pomladi?

Vsako pomlad v okviru mednarodnega projekta Pomlad prihaja! spremljamo prihod prvih ptic selivk. S tem želimo spodbuditi zanimanje otrok za naravo in ohranjanje ptic selivk. Vabimo vas, da na spletni strani Pomlad prihaja! beležite svoja opazovanja ptic selivk. V akciji smo se osredotočili na tiste najbolj značilne in poznane ptice selivke; bela štorklja, kmečka lastovka, hudournik, kukavica in čebelar. Prisrčno vabljeni k sodelovanju.

Fortuni se je pridružil Pavle

, Novice

Ob izteku poletja je postalo očitno, da se Fortuna – enoletna bela štorklja, ki smo jo julija 2015 opremili z GPS-GSM sledilno napravo – letos ne namerava vrniti v Evropo. Svojo prvo zimo je preživela v Tanzaniji, poletje pa v azijskem delu Turčije. Iz njenih premikov v drugi polovici avgusta 2016 sklepamo, da se pripravlja na pot proti Afriki, saj je z obale Črnega morja 20. avgusta že prispela v južni del Turčije, v bližino mesta Adana. Tudi lansko leto je bila ob istem času na tej lokaciji, nato pa pot nadaljevala čez Bližnji vzhod in Rdeče morje v Afriko.

Zuri, ki je prezimovala na meji med Čadom in Kamerunom, se nam je nazadnje »javila« 19. januarja 2016. Žal je nemogoče reči, ali ji je odpovedal oddajnik ali pa je bila prva zima v Afriki tudi njena zadnja.

Konec julija 2016, natančneje 21. julija, se je Fortuni v družini z GPS-GSM sledilno napravo opremljenih belih štorkelj pridružil še Pavle, mladič iz Male vasi pri Grosupljah. Zaradi poznega spomladanskega prihoda samice na gnezdo se je celotna gnezditev malce zavlekla in tako je Pavle šele 20.avgusta prvič zapustil gnezdo in se podal na bližnje travnike. Pavle je ime dobil v spomin na obročkovalca in ljubitelja ptic Pavleta Štirna, ki je preminul letos spomladi. Gospod Štirn je lani pomagal opremiti Zuri in Fortuno, svojo pomoč pa je le dan pred smrtjo ponudil tudi letos.

Se Fortuna vrača v Evropo?

, Novice

Sredi marca se v Slovenijo vrnejo prve bele štorklje, praviloma samci, ki do prihoda samic vneto dograjujejo in popravljajo stara gnezda. Vračanje štorkelj se pogosto zavleče do konca aprila ali celo v začetek maja, pri čemer številni pozni osebki in pari ne gnezdijo, temveč le za nekaj dni ali tednov zasedejo prazna gnezda. Mnoge izmed poznih štorkelj so mladiči prejšnjega leta, ki so spolno nezreli in zato nezmožni uspešne gnezditve. Nekatere njihove vrstnice raje prva dve do tri leta preživijo kar na prezimovališčih v Afriki ali pa na Bližnjem vzhodu, v Evropo pa se vrnejo v starosti od treh do štirih let.

Fortuna, foto: Katarina Denac

Fortuna.
foto: Katarina Denac

Zuri in Fortuna

Od dne, ko smo z GPS sledilnima napravama opremili dve mladi beli štorklji v Ponovi vasi pri Grosupljem, je v začetku aprila 2016 minilo 9 mesecev. Zuri, ki je prezimovala na meji med Čadom in Kamerunom, se nam je nazadnje »javila« pred tremi meseci, 19.1.2016. Žal je nemogoče reči, ali ji je odpovedal oddajnik ali pa je bila prva zima v Afriki tudi njena zadnja. Več sreče imamo zaenkrat s Fortuno, ki je po prezimovanju v Etiopiji in osrednjem delu Tanzanije v začetku aprila krenila nazaj severno ter 9.4.2016 že prispela v zahodno Kenijo, 40 kilometrov vzhodno od mesta Kisumu, ki leži na obali Viktorijinega jezera. Če se ne bo ustavila kje v severni Afriki ali na Bližnjem vzhodu, obstaja možnost, da jo bomo poleti lahko opazovali v Evropi, morda v kakšni od številnih skupin negnezdečih štorkelj. Takšne jate redno videvamo tudi v Sloveniji, štejejo pa lahko do nekaj deset osebkov. Najbolj si seveda želimo, da bi se Fortuna vrnila k nam, vendar se moramo zavedati, da jo od Evrope loči še nekaj tisoč kilometrov zelo nevarne poti, zdržati pa mora tudi njen oddajnik, ki nam bo poročal o uspešni vrnitvi.

Podrobnejše informacije o raziskavi so objavljene na: https://www.ptice.si/zuri-in-fortuna/.