Arhiv oznak: belohrbti detel

Spoznaj gozdne specialiste: BELOHRBTI DETEL

, Novice

Belohrbti detel (Dendrocopos leucotos) velja za eno najredkejših vrst žoln v Evropi.

Belohrbti detel. Foto: Tomaž Mihelič

Je specialist starih bukovih gozdov, ki v svojem habitatu potrebuje 35-60 m3/ha odmrle lesne mase, kar lahko pomeni 15–25 % celotne lesne zaloge. Kontinent poseljujeta dve podvrsti: leucotos osrednjo, severno in vzhodno Evropo, lilfordi pa gorovja južne Evrope.

Podvrsti se ekološko in morfološko razlikujeta, novejše genetske raziskave pa so pokazale tudi daljšo zgodovinsko izoliranost med obema. Lilfordi je evolucijsko starejša podvrsta, je pa tudi bolj ogrožena, saj je njeno območje razširjenosti omejeno in ponekod fragmentirano.

Belohrbti detel je v Sloveniji zastopan ravno s podvrsto lilfordi, njegova populacija pa je ocenjena na 100-150 gnezdečih parov. Če vemo, da je to specialist bukve, ki je gradnica večine slovenskega gozda, lahko opazimo neverjeten vpliv, ki ga ima gozdarstvo na to vrsto.

Danes naseljuje predvsem stare bukove gozdove, na višjih nadmorskih višinah, kjer so ti zaradi razmeroma težje dostopnosti bolje ohranjeni. Med detli velja za prehranskega specialista, saj se hrani skoraj izključno z ličinkami hroščev, predvsem kozličkov, ki jih najde v mrtvem lesu.

Za preživetje torej nujno potrebuje velike količine odmrlega drevja, prevladovati pa morajo debelejša drevesa.

Belohrbti detel je odličen indikator naravnih gozdov in krovna vrsta, z varstvom katere posredno varujemo tudi druge ogrožene organizme, ki živijo v istem habitatu. Raziskave so pokazale, da ima belohrbti detel zelo velik domači okoliš (ta lahko pokriva tudi več sto hektarjev), za njegovo ohranjanje so zato nujno potrebna večja sklenjena gozdna območja, izvzeta iz vsakršne gospodarske rabe. 

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je belohrbti detel.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Gozdni specialisti potrebujejo tvojo pomoč

, Novice,Sporočila za javnost

ALARM: V Sloveniji imamo bistveno premalo naravnih gozdov. Trend moramo obrniti, če želimo ohraniti najbolj ogrožene vrste ptic. Potrebujemo takojšnjo akcijo!

Slovenci se ponašamo z velikim deležem gozda, dober glas o naših gozdovih pa sega tudi v tujino. Žal pa imamo kljub veliki površini gozda ohranjenega le manj kot 1 % starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih. Prav ta je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, katere lahko ohranimo le z odločnim ukrepanjem.

Trend želimo obrniti, zato smo na DOPPS pripravili akcijo, s katero želimo začeti gozd podarjati naravi. Sodeluje lahko prav vsak posameznik ali podjetje ter s tem pomaga ohraniti naše naravne gozdove in vrste, ki so odvisne od njih tudi za prihodnje generacije.

V zadnjem času v Sloveniji z gozdom gospodarimo vse bolj intenzivno. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se od leta 2004 v povprečju vsako leto odpira več kot 400 km novih gozdnih prometnic za spravilo lesa. Posledično z odpiranjem gozdov izgubljamo stare, naravne, še nedotaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi, naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Taki gozdovi, za katere je značilna velika količina odmrle lesne mase, nastajajo stoletja in nudijo zatočišče številnim dragocenim gozdnim organizmom, ki jim rečemo gozdni specialisti. Mednje sodijo številne vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane. Za njihovo ohranjanje je nujna učinkovita in takojšnja vzpostavitev novih naravi prepuščenih gozdov.

V okviru projekta Varuhi naravnih gozdov želimo zagotoviti večji delež naravi prepuščenih gozdov, zato bomo s pomočjo srčnih ljudi – varuhov, zbirali sredstva za nakup vsaj 10 ha gozda, ki ga bomo podarili oz. vrnili naravi. Vanj ne bomo posegali, prepustili ga bomo naravnemu razvoju in s tem ohranjali gozdne specialiste, kot so belohrbti detel, koconogi čuk, črna štorklja, divji petelin in mali muhar, ter številne druge gozdne organizme.

Prepričani smo, da znamo Slovenci narediti korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in pristopiti k varstvu najbolj ogroženih komponent biotske raznolikosti v njih.

Akcijo že podpirajo nekateri znani obrazi in ustanove. Podpri jo tudi ti! Obišči www.gozdnispecialisti.si in spoznaj, kako lahko pomagaš ohraniti naše naravne gozdove in ogrožene vrste v njih. 

 

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Mladi ornitologi so raziskovali Cerkniško jezero

, Novice

Konec junija se zaključi šolsko leto in pričnejo se poletne šolske počitnice. Mladi ornitologi se teh še posebej veselijo, saj se vsako leto pričnejo z Mladinskim ornitoloških raziskovalnim taborom, ki ga na društvu organiziramo že vse od leta 1994. Letos smo v sklopu projekta LIFE Stržen raziskovali Cerkniško jezero in njegovo okolico. 27. junija se je tako v kraju Zelše utaborilo 24 mladih ornitologov in 7 mentorjev. Pred nami je bil dober teden dni terenskega raziskovanja, druženja in zabave.

Letošnji tabor, že 32. povrsti, se organizacijsko ni kaj prida razlikoval od preteklih; vstajali smo zelo zgodaj in si še zelo zaspani pripravili zajtrk, pri tem pa pazili, da smo z žlico zadeli v usta. Po dopoldanskem terenu smo se vrnili v Zelše na kosilo, kamor nam ga je prijazni gospod Gruden dostavil iz gostilnice Glaž’k. Po kosilu smo se do večera večinoma poskrili v senco, saj je zunaj pripekalo krepko čez 30 stopinj celzija. Po večerji smo se ponovno opravili na teren in se nato pozno ponoči do jutra ponovno zavili v svoje spalne vreče.

Na taboru je delovalo 6 skupin, ki so jih vodili izkušeni mentorji. Vsaka skupina se je posvetila raziskovanju določene tematike, vendar so se tekom tabora lahko vsi udeleženci preizkusili v prav vseh. Tako so mladi vadili terensko delo in zbiranje podatkov, hkrati pa tudi njihovo beleženje, obdelavo in izmenjavo informacij med vrstniki. Dogajanje na taboru smo ob skupinskem delu popestrili še s skupnimi aktivnostmi; s kanuji smo preveslali del reke Unice, se kopali v Cerkniškem jezeru, se spoznali z mreženjem netopirjev in obročkanjem koscev ter se vsak dan merili v prepoznavanju ptic oziroma v »skrivnostni fotografiji«.

Skupina Rjavi Srakoper. Foto: Lan Bordjan

Kaj smo na taboru Bobnarica 2021 raziskovali in kaj smo ugotovili?

Rjavi srakoper

Mentor: Dejan Bordjan

Udeleženci: Jon, Jakob, Tine in Bine

Dopoldneve smo namenili popisom rjavega srakoperja. Vse skupine skupaj smo na osmih ploskvah zabeležile 97 parov. Štiri ploskve smo popisali že v preteklih letih in v splošnem je bilo največ srakoperjev leta 2007, letos pa vseeno več kot leta 2018. Dobro polovico srakoperjev smo našli na grmih ter drevesih in veliko večino so obkrožale travinje. Srakoperji so bili najpogosteje opazovani na prežah visokih do 4m in širokih do le nekaj decimetrov.

Skupina Škrlatec. Foto: Janez Leskošek

Škrlatec

Mentor: Janez Leskošek

Udeleženci: Enej, Lars, Samo, Lovro

V skupini za škrlatca smo raziskovali to skrivnostno in redko vrsto iz družine ščinkavcev. Je gnezdilka vlažnih zaraščajočih se travnikov, ki v Sloveniji redno gnezdi le na območju Cerkniškega polja. V sodelovanju z drugimi skupinami na taboru smo popisali šest ploskev. Zabeležili smo 18 osebkov škrlatcev, med njimi tudi škrlatnordeče obarvane samce, ki smo si jih dobro ogledali. Za vsak osebek smo v obrazec zapisali spol, starost, višino mesta, kjer je sedel, in sestavo habitata ter ga vrisali na zemljevid.

Gozdne ptice

Skupina Gozdne ptice. Foto: Mitja Denac

Mentor: Mitja Denac

Udeleženci: Izidor, Karlo, Urh in Lan

V skupini za gozdne ptice smo štirje zagreti mladi ornitologi in ne kaj dosti starejši mentor zbirali podatke s transektnih popisov gozdnih ptic. Ti so bili izvedeni na enak način, kot pomladanski popisi gozdnih ptic in popisi SIPKK – na 2 km dolgem transektu ter z beleženjem ptic v notranjem (<50 m) in zunanjem (>50 m) pasu. Skupine so se odpravile v gozdove različnih združb in na različnih nadmorskih višinah, mi pa smo njihove rezultate vnesli v Excel, jih enostavno obdelali in primerjali z nekaterimi rezultati pomladanskih popisov. Udeležencem se je v spomin še posebej vtisnil pragozd Strmec z ogromnimi »sušicami« ter tamkajšnja družinica belohrbtih detlov, ki je pričala o prvi potrjeni gnezditvi v tem pragozdnem ostanku.

Skupina Biodiverziteta. Foto: Lan Bordjan

Biodiverziteta

Mentorica: Neža Kocjan

Udeleženke: Ivana, Sara, Sanja in Mina

V skupini za biodiverziteto smo med seboj primerjale različne habitatne tipe glede na število vrst ptic, ki smo jih v posameznem izmed njih zabeležili tekom tabora. Naše terensko delo je potekalo tako kot pri ostalih skupinah, po en dan smo namenile popisu škrlatca, rjavega srakoperja, gozdnih ter vodnih vrst. Odpravile smo se tudi na nočna terena v okolici Cerkniškega jezera ter na Javornikih. Za interpretacijo smo uporabile podatke, ki smo jih vse skupine zbrale tekom tabora. Največ vrst (49) smo tekom tabora opazili v mozaični kulturni krajini, sledile so vodne površine s 36 vrstami, najmanj vrst pa je bilo opaženih v gozdu (31).

Skupina Vodne ptice. Foto: Tilen Basle

Vodne ptice

Mentor: Rok Lobnik

Udeleženci/ke: Iva, Lana, Jakob in Matic

Naša skupina je vodila popise vodnih ptic na Cerkniškem jezeru in ostalih bližnjih vodnih telesih. Na Cerkniškem jezeru smo tako skupaj zabeležili 36 vrst vodnih ptic, kar je nekoliko manj kot na taboru leta 2018 (41 vodnih ptic). Med opaženimi vrstami velja omeniti orla belorepca, črno štorkljo in pritlikavo tukalico. Veliko časa smo v skupini namenili tudi iskanju netopirjev in redkih vrst orhidej.

Ptice kulturne krajine

Skupina Ptice kulturne krajine. Foto: Dejan Bordjan

Mentor: Matija Mlakar Medved

Udeleženci/ke: Lara, Drejc, Ema in Filip

Ptice kulturne krajine smo skupine popisovale na različnih travnikih v okolici Cerkniškega jezera. Skupaj smo opravili 5 transektnih popisov, na katerih smo zabeležili 49 vrst ptic, od katerih je bilo 20 takšnih, ki tam tudi gnezdijo. Teh smo našteli kar 422 parov! Tekom tabora smo raziskovali tudi skrite kotičke v bližini Cerkniškega jezera, od katerih se nam je posebej lušten zdel slap Kotel, kjer se namakanju nog v mrzlo vodo nismo morali upreti.

 

Na taboru je vsaka skupina opazila tudi kakšno zanimivo in redko vrsto ptice, ni pa manjkalo tudi opazovanj drugih redkih živali ali rastlin. Največ zanimanja so požela opazovanja pritlikave tukalice, belohrbtega in triprstega detla, kratkoprstega škrjanca, kačarja, kozače, črnočelega srakoperja, rožnatih škorcev in beloglavih jastrebov. Skupaj smo opazili kar 139 vrst ptic! Kar nekaj skupinam je uspelo srečati tudi medveda, jazbeca, divjega prašiča ali lisico.

Skupinska. Foto: Janez Leskošek

»Letošnji tabor se je zaključil v nedeljo, 4. julija, ko so mladi ornitologi svoje ugotovitve v Zelšah predstavili staršem in sorodnikom. Tabor se je zaključil brez zapletov in po odzivih sodeč smo se imeli zelo lepo. Zahvala za to gre predvsem odgovornim, zabavnim in znanja polnim mentorjem, brez katerih si tabora sploh ne bi upal organizirati.

Pri organizaciji so mi zelo pomagali kolegi iz Notranjskega regijskega parka, za prehrano pa je nadstandardno poskrbela gostilnica Glaž’k. Zahvala gre tudi članom Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, ki so nam približali netopirje in vsem kolegom iz društvene pisarne, ki so mi tako ali drugače pomagali pri izvedbi tabora. Se vidimo junija 2022!«

Tilen Basle, vodja tabora.

     

 

Belohrbti detel na območju Gluha loza na Gorjancih

, Novice

Marca in aprila 2014 smo izvedli popis belohrbtega detla na območju Natura 2000 za ptice (SPA) Gluha loza na Gorjancih. Na obeh popisih skupaj smo zabeležili 5-7 parov.

Vsi so bili odkriti v zrelem bukovem gozdu v Kobilah, kjer je veliko odmrlega stoječega in padlega drevja ter visok delež debeljakov. Izven doline Kobil belohrbtega detla kljub intenzivnemu iskanju nismo zabeležili, kar pripisujemo slabemu stanju tamkajšnjih bukovih gozdov, v katerih se intenzivno gospodari. Gostota v Kobilah je med najvišjimi, do sedaj zabeleženimi v Sloveniji, in znaša 0,6-0,9 para/km2.

Država je na osnovi Direktive o pticah dolžna zagotavljati ugodno varstveno stanje belohrbtega detla na tem območju Natura 2000. Sedanje odlično stanje populacije v Kobilah, ki je posledica negospodarjenja z gozdom, je mogoče ohranjati samo s tem, da se gozd trajno izloči iz gospodarjenja. V namen zagotavljanja ugodnega ohranitvenega stanja belohrbtega detla na SPA Gluha loza je po naši oceni treba zagotoviti, (1) da se celotno območje Kobil razglasi za gozdni in naravni rezervat, (2) da se na preostalem delu SPA Gluha loza ekološke zahteve belohrbtega detla vključi v gozdnogospodarsko načrtovanje na takšen način, da se vrsti omogoči ponovno poselitev teh gozdov in (3) da se pragozd Gorjanci in gozdni rezervat Ravna gora s Kobilami povežeta v funkcionalno celoto.

 
Poročilo o belohrbtem detlu – SPA Gluha loza 2014 (pdf)