Varstvo biotske raznolikosti na Balkanu se nadaljuje

Sredozemlje je ena izmed 25 tako imenovanih vročih točk biotske raznovrstnosti na svetu. Leta 2011 je Sredozemlje med svoja prioritetna območja uvrstila tudi mednarodna organizacija CEPF (Partnerska fundacija za kritično ogrožene ekosisteme ali Critical Ecosystem Partnership Fund), ki je na tem območju do danes podprla že več kot 80 naravovarstvenih projektov. Pri promociji, izboru in nadzoru nad financiranjem projektov sodeluje tudi DOPPS.

Slap Kravice so eden najlepših in najbolje obiskanih delov reke Trebižat, desnega pritoka Neretve. CEPF je podprl projekt trajnega sožitja lokalnega prebivalstva z naravnimi danostmi v porečju reke Trebižat. Foto: D. Kulijer

CEPF na območju Sredozemlja ostaja tudi v prihodnje

Prvotna zamisel CEPF-a je bila ostati v Sredozemlju pet let, nato pa preveriti, ali se je s pomočjo vlaganj v tem obdobju sektor civilne družbe, ki ga sestavljajo predvsem nevladne organizacije, v veliko manjši meri pa še inštituti, univerze, muzeji in druge raziskovalno-naravovarstvene institucije, ki niso del državnih garnitur, dovolj okrepil, da vlaganja vanj niso več potrebna. Da bi preverila, kakšno je stanje po več letih vlaganj, fundacija napravila več ciljnih raziskav o stanju civilne družbe na področju varstva biotske raznovrstnosti, o največjih grožnjah varstvu narave in katere prioritetne aktivnosti iz tega sledijo. Za ugotavljanje stanja si je CEPF izbral Balkan, regijo Sredozemlja, ki je v primerjavi s severno Afriko in Bližnjim vzhodom, kjer je fundacija prav tako aktivna, glede stanja in vpliva nevladnega segmenta družbe razmeroma dobro razvita, obenem pa je bilo na Balkanu podprtih tudi največ projektov.

Temeljni zaključek raziskav je ta, da stanje civilne družbe v segmentu varstva narave še zdaleč ni zadovoljivo. Umik CEPF-a bi pomenil še manj možnosti za financiranje prepotrebnih naravovarstvenih aktivnosti ter manj možnosti za okrepitev nevladnega sektorja. Ena najbolj presenetljivih ugotovitev študije je, da je CEPF na Balkanu eden najpomembnejših virov financiranja projektov, ki jih izvajajo nevladne organizacije. S 40 % deležem je kar dvakrat pomembnejši pri financiranju nevladnega sektorja kot drugo uvrščena EU, katere delež na Balkanu dosega komaj 20 %.

Podrobnejše ugotovitve raziskave in prihodnje usmeritve CEPF na območju Mediterana lahko najdete v Ekosistemskem profilu.

Pričela se je druga faza podpore v Sredozemlje

Udeleženci delavnice za prijavitelje projektov v Tomislavgradu, 2. februarja 2019. Foto: Borut Rubinić

Med prvo fazo podpore varstvu biotske raznovrstnosti v Sredozemlju med leti 2012 in 2017 je CEPF podprl 108 pobud, ji jih je podalo 93 organizacij iz 12 držav. Skupni znesek naložb je znašal 11 milijonov $, projekti pa so podprli več kot 130 skupnosti, pripomogli k razglasitvi 14 novih zavarovanih območjih in pomagali zaščititi 15 ogroženih vrst iz rdečega seznama IUCN. Območje Balkana je izmed celotnega območja Sredozemlja prejelo največ sredstev, kar odraža tudi boljšo zmožnost in kapaciteto naravovarstvenih organizacij v regiji.

V letu 2018 se je pričela druga faza podpore CEPF-a na območju Sredozemlja, kjer pri promociji, izboru in nadzoru nad financiranjem projektov za območje Balkana sodeluje tudi DOPPS. Z namenom pomoči pri prijavi projektov, kot tudi spodbujanja sodelovanja med različnimi organizacijami smo februarja letos za prijavitevlje iz Bosne in Hercegovine organizirali delavnico v Tomislavgradu.

Novi projekti druge faze vlaganja CEPF-a na območju Balkana so v zagonu, o novostih in uspešnih zgodbah pa vas bomo sproti obveščali.

Hkrati vas vabimo, da prelistate seznam uspešnih projektov in odličnih zgodb iz vsega sveta, katere so nastale ob finančni pomoči fundacije CEPF.

Ogroženi zaklad Ulcinja

Predstavljamo vam najnovejši dokumentarni film, ki govori zgodbo enega najpomembnejših območji za ptice na celotnem Balkanu – območja Ulcinjskih solin in delte reke Bojane.

Dokumentarni film ‘Ogroženi zaklad Ulcinja’ je “paradna ptica” komunikacijskega projekta ‘Promotion of biodiversity conservation actions through motion – Ulcinj Salinas‘, realiziranega s strani Kawka Production pod okriljem Critical Ecosystem Partnership Fundation in BirdLife International.

2016_7_10_UlcinjTreasure_Flyer_SLO_FINAL

V procesu snemanja je sodelovalo tudi društvo DOPPS, saj smo v avgustu 2015 s pomočjo brezpilotne naprave (dron) zabeležil prve osupljive posnetke čudovitega, morda biodiverzitetno najbolj pestrega območja na JZ Balkanu – delte reke Bojane!

Vabljeni k ogledu!

Varstvo biotske raznolikosti na Balkanu

V torek, 8. decembra 2015, je v Postojni potekalo srečanje za predstavitev strategije nadaljnjega vlaganja v varstvo biotske raznovrstnosti na Balkanu.

Od leta 2011 se s podporo CEPF piše uspešne zgodbe

Na spletni strani »The Mediterranean Basin: the spice of life« (Mediteranski bazen: začimba življenja) lahko raziščete zemljevid, fotografije in videoposnetke projektov s celotnega območja Sredozemlja. http://birdlife.maps.arcgis.com/apps/MapJournal/index.html?appid=0370696a3e124396bf4954f5fefb09cc

Na spletni strani »The Mediterranean Basin: the spice of life« (Mediteranski bazen: začimba življenja) lahko raziščete zemljevid, fotografije in videoposnetke projektov s celotnega območja Sredozemlja.

Sredozemlje je ena izmed 25 tako imenovanih vročih točk biotske raznovrstnosti na svetu. Leta 2011 je Sredozemlje med svoja prioritetna območja uvrstila tudi mednarodna organizacija CEPF (Critical Ecosystem Partnership Fund), ki je na tem območju do danes podprla že več kot 80 naravovarstvenih projektov. Pri promociji, izboru in nadzoru nad financiranjem projektov sodeluje tudi DOPPS. In ravno nam je bila zaupana organizacija srečanja, na katerem je bila predstavljena pomembna strategija za nadaljnje vlaganje v varstvo biotske raznovrstnosti.

Strategija za varstvo biotske raznovrstnosti

Na srečanju, ki ga je 8. decembra 2015 v Postojni organiziral DOPPS v sodelovanju z BirdLife International ter mednarodno organizacijo CEPF, je bila predstavljena strategija nadaljnjega vlaganja v varstvo biotske raznovrstnosti s strani CEPF na Balkanu.

Predstavniki ministrstev za okolje in prostorsko planiranje z Balkana, Evropske Skupnosti, UNDP, GIZ, Regional Cooperation Council, BirdLife International, WWF, IUCN in drugih iz štirih balkanskih držav: Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore ter Makedonije so na srečanju sodelovali pri pripravi dokumenta o stanju civilne družbe v segmentu varstva narave, težavah, ki pestijo biotsko raznovrstnost na Balkanu, ter nadaljnjem financiranju civilne družbe.

Na srečanju se je delalo na pripravi dokumenta o stanju civilne družbe v segmentu varstva narave, težavah, ki pestijo biotsko raznovrstnosti na Balkanu ter nadaljnjem financiranju civilne družbe. Foto: Gregor Šubic

Srečanje je temeljilo na pripravi dokumenta o stanju civilne družbe v segmentu varstva narave, težavah, ki pestijo biotsko raznovrstnosti na Balkanu ter nadaljnjem financiranju civilne družbe. Foto: Gregor Šubic

Borut Rubinić, programski koordinator za Balkan (član skupine RIT – Reginal Implementation Team – fundacije CEPF za Mediteran), o vtisih s srečanja: “Srečanje je minilo v zelo pozitivnem in konstruktivnem vzdušju. Vsi udeleženi so se strinjali, da gre, ko govorimo o izgubi biotske raznovrstnosti, za temo, ki je po eni strani akutna ter v modernem času predstavlja največji planetarni problem, po drugi strani pa je deležna najmanj sistemske podpore v smislu financ in politične pozornosti.

Udeleženci, visoki uradniki pristojnih državnih institucij za varstvo narave z Balkana, so se strinjali, da je v prihodnjih letih nujno zagotoviti večjo podporo tej težavi. Enoglasno so tudi podprli načrtovano nadaljnje prizadevanje CEPF-a k podpori civilne družbe v sektorju varstva narave. Obljubili so, da bodo stremeli k podpori in bolj intenzivnemu sodelovanju z nevladnimi organizacijami in drugimi elementi civilne družbe, ki se bojuje proti izgubi biotske raznovrstnosti v državah, ki jih zastopajo. Skupni zaključek je tako obljuba tesnejšega medsebojnega sodelovanja, skupni boj proti opredeljenim grožnjam in bolj sistematično reševanje akutnih problemov varstva narave. V DOPPS-u in BirdLife-u se bomo potrudili da se zaveze »Postojnskega sporazuma« v bližnji prihodnosti ne bodo topile s hitrostjo topljenja arktičnega ledu.

Novosti iz Sredozemlja

V vročih poletnih dneh se številni ljudje na počitnice odpravimo v Sredozemlje. Redki pa vedo, da je to območje tudi vroča točka biotske pestrosti. To pomeni, da lahko tukaj na relativno majhnem območju najdemo veliko število vrst, med katerimi so številne endemične. Mednarodna organizacija CEPF (Critical Ecosystem Partnership Fund) v najnovejšem spletnem časopisu poroča o napredku številnih naravovarstvenih projektov, ki jih z njeno podporo izvajajo nevladne in vladne organizacije ter lokalna podjetja.

Pri promociji, izboru in nadzoru nad projekti, ki jih sofinancira omenjena organizacija, sodeluje tudi DOPPS, ki skrbi predvsem za projekte na območju Balkana.

CEPF

Naravovarstveni projekti v Sredozemlju

Sredozemlje je ena od najbolj pomembnih vročih točk biotske raznovrstnosti na svetu. Tukaj prebiva veliko število različnih vrst, med katerimi so številne endemične, kar pomeni, da jih lahko najdemo le v Sredozemlju, po raznovrstnosti rastlinskih vrst pa je Sredozemlje celo tretja najbogatejša vroča točka na planetu.

Jamska biodiverziteta

CEPF je v Bosni in Hercegovini podprl tudi projekte za varstvo jamske biotske raznolikosti in tako prispeval k boljšemu poznavanju podzemske favne. Na sliki je hrošč Apholeuonus sp.
foto: Simone Milanolo

Leta 2011 je Sredozemlje med svoja prioritetna območja uvrstila tudi mednarodna organizacija CEPF (Critical Ecosystem Partnership Fund). Njihovo poslanstvo je financiranje projektov in delovanja nevladnih organizacij in lokalnih podjetij na območjih vročih točk po vsem svetu z namenom ohranjanja in trajnostnega razvoja teh naravovarstveno najbolj ranljivih in ogroženih ekosistemov na Zemlji.

Uspešni projekti na Balkanu

Izvedbo promocije, izbora in nadzora nad financiranimi projekti so zaupali organizaciji BirdLife International, ki skupaj s svojo bližnjevzhodno pisarno ter partnerjema DOPPS in LPO (BirdLife Francija) na tem območju organizira Regionalno izvedbeno skupino.

Borut Rubinić, programski vodja za Balkan, ki dela v pisarni DOPPS, pojasnjuje: »CEPF financira projekte, ki jih v skupnem sodelovanju izvajajo nevladne in vladne organizacije, lokalne skupnosti in lastniki zemljišč. Do sedaj smo tako podprli 78 projektov, od tega 34 na območju vzhodne obale Jadranskega morja in jugozahodnega dela Balkana.«

Cilji projektov, ki potekajo na območju Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške in Makedonije, so večinoma usmerjeni v razvoj trajnostnih oblik naravoslovnega turizma ter izboljšanje upravljanja in nadzora nad najbolj pomembnimi območji, kot so na primer Hutovo blato v Bosni in Hercegovini, Ulcinjske soline v Črni gori in laguna Karavasta v Albaniji. Osrednji okvir večine projektov je integrirano upravljanje z morskimi obalami ali porečji.

CZIP

Center za varstvo in proučevanje ptic Črne gore je z namenom boljše prepoznavnosti območja in prizadevanj za varstvo Ulcinjskih solin 5. oktobra organiziral obisk solin, s katerim je za naravovarstvene cilje navdušil veleposlanice Nemčije, Francije in Poljske v Črni gori.
foto: Nebojša Banićević

Največ gnezdečih kodrastih pelikanov po letu 1977

Rezultati prizadevanj so že zdaj vidni in navdušujoči. Tekom enega od projektov v Črni gori, katerega cilj je varstvo kodrastih pelikanov na Skadrskem jezeru, je na primer na tem območju letos gnezdilo 34 parov pelikanov, ki so uspešno vzgojili kar 48 mladičev. To je največje število gnezdečih parov na tej najsevernejši koloniji v Evropi po letu 1977. Nedvomno sta k temu prispevala namestitev štirih gnezditvenih splavov ter strog nadzor vznemirjanja v času gnezditve, ki sta rezultata dela in prizadevanj izvajalcev omenjenega projekta.

DOPPS sodeluje pri promociji in nadzoru projektov na Balkanu

Naše društvo s sodelovanjem pri teh uspešnih zgodbah tako še naprej ohranja osrednjo vlogo pri razvoju naravovarstvene zavesti in krepitvi civilne družbe na območju Balkana. Borut Rubinić dodaja: »Balkanski polotok je zelo pomembno ciljno območje mednarodnih dejavnosti DOPPS, saj tukaj še vedno najdemo bogata in pogosto nedotaknjena življenjska okolja, preko obal Jadranskega morja pa potekajo tudi pomembne selitvene poti ptic.«

 
Predstavitve 22 podprtih projektov v Sredozemlju si lahko v angleškem ali hrvaškem jeziku preberete v reviji Eko Hercegovina.