Arhiv oznak: delovna akcija

Čiščenje gnezditvenih otokov na Ptujskem jezeru

, Novice

V soboto, 25. oktobra, smo zavihali rokave in s skupnimi močmi očistili gosto zarasle gnezditvene otoke na Ptujskem jezeru, da bodo lahko naslednjo pomlad navadne čigre, rečni in črnoglavi galebi na njem spet našli primerno mesto za gnezdenje in vzrejo svojih mladičev.

V letošnjem letu je na ptujskih otokih gnezdilo 170 parov navadnih čiger, 815 parov rečnih in 41 parov črnoglavih galebov. Primerno mesto za gnezdenje so na otokih našle tudi druge vrste, med drugimi mlakarice, čopaste črnice in zelenonoge tukalice.

Erazem in Tinkara sta se zelo izkazala! Foto: Urša Gajšek

Naravna gnezdišča navadnih čiger so prodišča ob večjih vodnih telesih. Na tleh si uredijo skromno gnezdo, ki ga med gnezditveno sezono zavzeto pazijo. Ob reki Dravi je tradicionalno gnezdila na velikih prodiščih, ki so nastajala zaradi naravne rečne dinamike, vsakoletne poplave pa so omogočale, da se ta niso zaraščala. Z regulacijo rek in zajezitvijo rečnih odsekov so mesta za gnezdenje hitro izginila, populacija navadne čigre pa je posledično z leti močno upadla.

Še pred dvajsetimi leti je bilo stanje populacije navadne čigre na Dravi kritično. Eno redkih preostalih gnezdišč je bilo na t.i. Malem otoku na Ptujskem jezeru, kjer so začeli gnezditi tudi rečni galebi, ki so navadne čigre počasi »rinili« z otoka. Preseliti so se morale na betonske daljnovodne podstavke, ki so bili ekološka past, saj so z njih mladiči popadali v vodo in se utopili. Ukrepanje je bilo nujno, zato je bil na pobudo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v letu 2004 izdelan prvi večji gnezditveni otok za navadne čigre na Ptujskem jezeru, imenovan Novi otok. Izkazalo se je, da za dolgoročno ohranitev populacije navadne čigre, le en dodaten otok ne bo dovolj, zato sta bila v letu 2014 izdelana še dva večja prodnata otoka. Z dodatnimi otoki smo navadnim čigram ustvarili novo okolje za gnezdenje, kar je pomembno vplivalo na njihovo številčnost. Število gnezdečih parov je s 30 v letu 2014 naraslo na 170 v letošnjem  letu. Največ gnezdečih parov smo zabeležili v letu 2018, ko je gnezdilo 218 parov.

Pred izgradnjo Ptujskega jezera je za čiščenje prodišč, na katerih gnezdijo navadne čigre, z vsakoletnimi poplavami skrbela reka Drava sama. Zaradi spremenjenega režima pa to ni več mogoče, zato otoki s prodišči potrebujejo stalno upravljanje in vzdrževanje, saj se gosto zaraščajo z vegetacijo. Brez vsakoletnega upravljanja bi bili za gnezdenje ciljnih vrst popolnoma nekoristni.

Lepo sončno soboto smo izkoristili, da omogočimo gnezdenje navadnim čigram tudi v naslednjem letu. Delovne akcije se je udeležilo 32 prostovoljcev.  Nadeli smo si delovne obleke in rokavice ter se podali v boj z gosto vegetacijo na štirih ptujskih otokih. S košnjo in puljenjem smo odstranili vso zarast ter dobro pregledali stanje otokov. S prodnatega otoka smo na celino varno odpeljali tudi podgano, da smo preprečili morebitno plenjenje jajc naslednjo gnezditveno sezono.

Delovna akcija nas je privedla tudi do spoznanja, da imamo nekatere mišice, za katere sploh nismo vedeli in nase so opominjale še kar nekaj dni.

Za voljo in trud gre zahvala vsem srčnim prostovoljcem, brez katerih bi bilo vsakoletno čiščenje zarasti na otokih nemogoče.

Prostovoljci za breguljke pripravili gnezdilne stene

, Novice

Breguljka, kot tudi vodomec sta vrsti, ki za gnezdenje potrebujeta navpične peščene stene, v katerih si izkopljeta gnezdilni rov. Zaradi okrnjenega delovanja rečnih procesov, sedaj izgubljata svoj prostor za gnezdenje. S prostovoljno delovno akcijo so prostovoljci DOPPS, ki delujejo v okviru Štajerske sekcije ob reki Dravi ta vikend uredili peščene stene, ki so sedaj pripravljene na prihod breguljk.

V soboto, 7. aprila 2018 se je v Dolanah zbralo 20 prostovoljcev, ki so ob reki Dravi v nekaj urah uredili približno 40 metrov peščenih sten. V teh stenah je v letu 2017 gnezdilo 96 parov breguljk in en par vodomca. Ker so z delom na tej lokaciji hitro končali, delovna vnema pa je bila visoka so sklenili, da se odpravijo še v Hajdoše. Na tej lokaciji so leta 2015 med deli na kanalu reke Drave strojno uredili daljši odsek peščene brežine. V letu 2016 je v njej gnezdilo več kot 500 parov breguljk, vendar stene zaradi velikosti, kot tudi oteženega dostopa niso urejali ročno. Stena se je zato sesedala, v njej pa je že v lanskem letu gnezdilo za polovico manj breguljk. V soboto so se opogumili in ročno uredili približno 20 metrov gnezdišča.

Vsem udeležencem prostovoljne delovne akcije se lepo zahvaljujemo za vložen čas in trud. Verjamemo, da se bodo breguljke tudi letos vrnile, mi pa vam obljubimo, da vas bomo o tem obvestili.

Na Ptujskem jezeru prostovoljci ohranjajo navadno čigro in rečnega galeba

, Novice

V soboto, 20.9.2014, so prostovoljci DOPPS v okviru projekta LIVEDRAVA pokosili letošnje rastlinje na umetnem otoku na Ptujskem jezeru, ki je bil izdelan leta 2004, in tako vzpostavili pogoje za gnezdenje rečnih galebov in navadnih čiger v naslednjem letu. Sodelovalo je 14 prostovoljcev, med njimi je bilo precej mladih – osnovnošolcev in študentov.

Prostovoljci

Na letošnji delovni akciji na Ptujskem otoku je sodelovalo 14 prostovoljcev.
foto: Vesna Pirnat

Košnjo so opravili s strižno BCS kosilnico, ki so jo posebej za ta namen prepeljali s čolnom na otok. Dr. Damijan Denac, pobudnik in dolgoletni organizator, pojasnjuje pomen delovne akcije: “Brez redne košnje bi se otok prekomerno zarasel in postal za gnezdenje obeh vrst neprimeren že v enem letu. Z rednim upravljanjem tako skrbimo za populaciji obeh ogroženih vrst. Rezultati našega truda so navdušujoči in nas vedno spodbudijo, da vztrajamo naprej – tudi letos je tako na Ptujskem jezeru gnezdilo 72 parov navadnih čiger in 595 parov rečnih galebov.”

Udeleženci delovne akcije so opravili tudi ogled t.i. Malega otoka, ki je bil na pobudo društva pred nedavnim očiščen v okviru ekološke sanacije Ptujskega jezera. Z otoka so bile odstranjene tujerodne rastline, vrhnji sloj pa prekrit s finim prodom. Na tem otoku so tako ponovno nastale idealne razmere za gnezdenje navadne čigre, po tihem pa upamo celo na vrnitev na Dravi leta 1979 izumrle male čigre.

 
Ornitološka zanimivost delovnega dne je bila v duhu akcije – 7(!) kaspijskih čiger se je kar dolgo zadržalo na jezeru.