Ni več dvoma – ptice so živi dinozavri. Izsledki novih raziskav kažejo, da so bili dinozavri veliko bolj podobni pticam kot pa plazilcem. Trdni dokazi ne izvirajo le iz fosilnih ostankov kosti in podobnosti v okostju temveč tudi iz fosilnih ostankov mehkih tkiv kot so peresa. Redki fosili so dali vpogled tudi v obnašanje pticam podobnih dinozavrov, ki so razkrili nekatera obnašanja, ki jih opažamo tudi pri današnjih pticah.
Ptice so se razvile iz teropodov, podreda dinozavrov, za katere so značilne votle kosti in triprste okončine. Ti pticam podobni dinozavri izvirajo predvsem iz pozne jure in krede.
Predvsem iz obdobja jure je bilo najdenih zelo veliko zanimivih fosilov. Mednje sodita tudi Anchiornis in Archaeopteryx. Anchiornis je imel peruti in tudi noge poraščene z dolgimi peresi. Ta prednik današnjih ptic je imel štiri peruti in jadrale sposobnosti.
Archaeopteryx je ptici podoben dinozaver velikosti krokarja, fosil katerega je bil najden leta 1861 v Nemčiji. Živel je v pozni juri pred 150 milijoni let. Je najstarejši znan fosil, ki ima značilnosti pticam podobnih dinozavrov kot tudi današnjih ptic, zato so go poimenovali tudi praptič. Dr. Cristian Foth, paleontolog, je povedal, da je povsem možno, da je Archaeopteryx lahko letel, vendar pa ni možno določiti ali je bil to že aktiven let ali jadranje.
Drugi pticam sorodni dinozavri so iz pozne krede (pred 100-66 milijoni let). Mednje sodi tudi Velociraptor, katerega podoba ni bila takšna, kot je prikazana v filmu Jurski park, saj je imel telo vsaj deloma prekrito s perjem. V fosilnih ostankih okostja so našli veliko podobnosti z okostji današnjih ptic.
Pticam podobni dinozavri in današnje ptice imajo veliko skupnih značilnosti, med drugimi hojo po dveh nogah, peresa in valjenje jajc, obstaja pa tudi veliko dokazov, da so bili dinozavri toplokrvni. Leteti ali jadrati niso mogli vsi pticam podobni dinozavri, tisti, ki pa so lahko, so leteli na številne različne načine, kar kaže na zgodnje evolucijske poskuse letenja.
Danes ni več dvoma, da so se ptice razvile iz dinozavrov in so tako edini dinozavri, ki so preživeli peto množično izumrtje.
Kakšne so napovedi za šesto množično izumrtje?
Kot je povedal profesor Roger Benson, paleobiolog, glede na pretekla izumrtja ne moremo napovedati, kakšen obseg bo imelo zdajšnje množično izumiranje, saj je vsako množično izumrtje imelo drugačen vzrok in vzorec.
Smo v obdobju šestega množičnega izumiranja, izumiranja, povzročenega s strani človeka. Med vretenčarji je po letu 1600 izumrlo največ ptičjih vrst, ptice pa danes izumirajo 25-krat hitreje, kot je bilo evolucijsko pričakovano. IUCN navaja, da je izumrlo že 14 % vrst ptic, BirdLife International pa ocenjuje, da izumrtje grozi še 13 % vrst.
Napovedi niso obetavne, so pravzaprav grozljive.
»Trenutno masovno izumiranje poteka veliko hitreje kot so pretekla. Ljudje lahko s svojim delovanjem do neke mere to spremenimo – vendar moramo pričeti z akcijami.« je povedal Roger Benson.
Več si lahko preberete v novički na BirdLife International.