Petelinji zajtrk (po ornitološko seveda)

V soboto (14. 5. 2022) zjutraj je v Bohinju potekal zagotovo najbolj množičen Petelinji zajtrk do sedaj. Pa ne tak, kot si ga predstavlja večina Slovencev, ampak skupni zajtrk vseh petelinarjev, ki so pred tem navsezgodaj sodelovali pri obsežnem popisu divjega petelina. Vsak pravi popis divjega petelina se namreč konča z zasluženim zajtrkom in pogovori s kolegi petelinarji.

Petelinji zajtrk nam je pripravil Žiga Gabrovec, varuh divjega petelina. Foto: Barbara Mihelič

V skupni akciji je bilo popisano celotno območje Jelovice, zaradi velikega števila udeležencev pa smo lahko popisali veliko širše območje, predvsem v Bohinju in na Pokljuki. Poleg prostovoljcev DOPPS, so se nam pridružili še naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka, z Zavoda za gozdove Slovenije in lokalnih lovskih družin.

Poleg popisov ta vikend, so se letos na Jelovici vršili tudi predhodni popisi, rezultati pa kažejo, da je populacija divjega petelina na območju Jelovice še vedno v upadu. Njegova številčnost se je v obdobju zadnjih dvajsetih let prepolovila.

Po zgodnjih popisih je bil v Bohinju organiziran slasten Petelinji zajtrk, ki ga je pripravil varuh divjega petelina Žiga Gabrovec, glavni kuhar pri Žigola in finalist MasterChef Slovenia 2021. Preko videa je udeležence nagovoril Feri Lainšček, avtor istoimenskega romana, po katerem je bil posnet tudi film. Pozdravil je ornitološko različico Petelinjega zajtrka in zaupal izvor tega ponarodelega imena.

Varstveni ornitolog DOPPS Tomaž Mihelič, vodja popisa in dogodka, je ob tem dejal: »Stanje divjega petelina na Jelovici je alarmantno. Vrsta se, kot kaže, vztrajno umika v višje lege, kjer še najde primeren habitat, ki ga predstavljajo stari, svetli iglasti gozdovi s podrastjo borovnice. Vsi skupaj se bomo morali zavzeti za njegovo ohranitev in zato sem vesel, ko vidim preko 50 popisovalcev na Petelinjem zajtrku. Ni nam vseeno za petelina.«

V nadaljevanju nam je predstavil zadnje telemetrične raziskave o divjemu petelinu v Sloveniji in pomembnost ohranjanja naravnih gozdov ter mirnih con za ohranjanje tega dragocenega gozdnega specialista.

Cilj akcije gozdni specialisti je poudariti, da za ohranitev naših najbolj ogroženih gozdnih vrst ptic potrebujemo več naravi prepuščenih gozdov. V Sloveniji namreč z gradnjo gozdnih prometnic in posledično intenziviranjem gospodarjenja izgubljamo stare, odmaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Zato smo na DOPPS pričeli z akcijo zbiranja sredstev za nakup 10 hektarjev gozda, ki ga bomo vrnili naravi. Tako bomo pričeli povečevati površino naravnih gozdov v Sloveniji, s čimer bomo ohranjali dragocene vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane.

Odziv javnosti je zelo razveseljiv, saj smo uspeli zbrati že 25.000 EUR za ciljni nakup gozdov, ki jih bomo prepustili naravi. To pomeni, da smo v dveh mesecih že več kot na polovici zastavljenega cilja.

Po svojih močeh lahko pomaga prav vsak. Informacije o tem najde na spletni strani: www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Spoznaj gozdne specialiste: DIVJI PETELIN

Divji petelin Tetrao urogallus je naša največja gozdna kura. Živi v gorskih iglastih ali mešanih gozdovih med 1000 in 1500 nadmorske višine z bogato podrastjo jagodičevja, ki mu predstavlja pomemben prehranski vir.

Divji petelin. Foto: Alen Ploj

Kljub svoji velikosti so samci odlični skrivači in živijo zelo prikrito življenje vse do časa parjenja v aprilu, ko se samci začnejo zbirati na t.i. rastiščih. Na njih s svojim oglašanjem privabljajo druge samce in kokoši. Samci si merijo moč v mnogih pretepih, najmočnejši pa pridobi najugodnejše razkazovalno mesto – na centru rastišča, viden vsem kokošim, ki jih v maju tudi oplodi.

Ker je zelo plah in izjemno občutljiv na vznemirjanje zaradi človekovih aktivnosti v gozdu, lahko že najmanjša motnja ali poseg v njegovo življenjsko okolje ogrozita njegov gnezditveni uspeh.

Odpiranje novih gozdnih prometnic, sečnja dreves, nekontrolirane rekreacijske in športne aktivnosti (pohodništvo, nabiralništvo…) ter vznemirjanje na gnezdiščih so glavni dejavniki ogrožanja te vrste v Sloveniji.

V Sloveniji je populacija divjega petelina ocenjena na 550-600 pojočih samcev in je v upadu. Za obstoj te dragocene vrste pri nas je pomembno ohranjanje mirnih, naravnih gozdov in vzpostavitev gozdnih zavarovanih območij, ki mu omogočajo mir, predvsem v času razmnoževanja.

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je divji petelin.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Gozdni specialisti potrebujejo tvojo pomoč

ALARM: V Sloveniji imamo bistveno premalo naravnih gozdov. Trend moramo obrniti, če želimo ohraniti najbolj ogrožene vrste ptic. Potrebujemo takojšnjo akcijo!

Slovenci se ponašamo z velikim deležem gozda, dober glas o naših gozdovih pa sega tudi v tujino. Žal pa imamo kljub veliki površini gozda ohranjenega le manj kot 1 % starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih. Prav ta je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, katere lahko ohranimo le z odločnim ukrepanjem.

Trend želimo obrniti, zato smo na DOPPS pripravili akcijo, s katero želimo začeti gozd podarjati naravi. Sodeluje lahko prav vsak posameznik ali podjetje ter s tem pomaga ohraniti naše naravne gozdove in vrste, ki so odvisne od njih tudi za prihodnje generacije.

V zadnjem času v Sloveniji z gozdom gospodarimo vse bolj intenzivno. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se od leta 2004 v povprečju vsako leto odpira več kot 400 km novih gozdnih prometnic za spravilo lesa. Posledično z odpiranjem gozdov izgubljamo stare, naravne, še nedotaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi, naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Taki gozdovi, za katere je značilna velika količina odmrle lesne mase, nastajajo stoletja in nudijo zatočišče številnim dragocenim gozdnim organizmom, ki jim rečemo gozdni specialisti. Mednje sodijo številne vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane. Za njihovo ohranjanje je nujna učinkovita in takojšnja vzpostavitev novih naravi prepuščenih gozdov.

V okviru projekta Varuhi naravnih gozdov želimo zagotoviti večji delež naravi prepuščenih gozdov, zato bomo s pomočjo srčnih ljudi – varuhov, zbirali sredstva za nakup vsaj 10 ha gozda, ki ga bomo podarili oz. vrnili naravi. Vanj ne bomo posegali, prepustili ga bomo naravnemu razvoju in s tem ohranjali gozdne specialiste, kot so belohrbti detel, koconogi čuk, črna štorklja, divji petelin in mali muhar, ter številne druge gozdne organizme.

Prepričani smo, da znamo Slovenci narediti korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in pristopiti k varstvu najbolj ogroženih komponent biotske raznolikosti v njih.

Akcijo že podpirajo nekateri znani obrazi in ustanove. Podpri jo tudi ti! Obišči www.gozdnispecialisti.si in spoznaj, kako lahko pomagaš ohraniti naše naravne gozdove in ogrožene vrste v njih. 

 

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.