Film o vsakdanjem življenju ptic, ki ostaja prikrito večini od nas. Avtor namreč odstira osupljive podrobnosti iz življenja ptic, od katerih mnoge živijo v neposredni bližini ljudi, a jim ne pridejo tako rekoč nikoli pred oči. Matej Vranič je dve leti s kamero spremljal življenje ptic, ki naseljujejo jezera in okolico. Zahtevno delo je uspešno opravil zahvaljujoč več kot 30-letnemu zasebnemu zanimanju za živalski svet in 20-letnemu poklicnemu ukvarjanju s snemanjem in fotografijo.

Film Ptice jezer, njihova vrnitev prikaže, kako so se v nekoč zaradi industrije uničeno okolje znova vrnile ptice. Jezera v okolici Velenja, ki so geografsko središče filma, so nastala kot posledica posedanja tal nad rovi premogovnika. Ta je začel obratovati konec 19. stoletja, sredi 20. stoletja pa je začela tu delovati še termoelektrarna, ki je povzročila hudo onesnaženje jezerske vode in izginotje življenja v njej. Posledično so izginile tudi mnoge ptice. Po dolgotrajnem ekološkem sanacijskem programu, ki se je začel sredi 80. let, se je v vodo vrnilo življenje. Sčasoma so se vrnile tudi ptice, prišle so celo nekatere vrste, ki jih prej ni bilo.

Film PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV je odličen prikaz, kako lahko človek nekoč uničeno industrijsko območje spremeni v prijazno okolje, kamor se vrne življenje.

Nastajanje filma

Pri nastajanju filma je morala biti snemalna ekipa zelo iznajdljiva in potrpežljiva. Za celoten film so potrebovali kar 380 snemalnih dni. Včasih je bilo za le nekaj sekund trajajoč posnetek potrebnih več mesecev. Posebej zahtevno nalogo je predstavljal upočasnjen podvodni posnetek vodomca, ki pod vodo ujame ribico. Posrečil se jim je šele po osmih mesecih priprav in trdega dela. Pri filmu je zelo pomemben tudi zvok, saj gledalcu omogoča, da dobi pravi vpogled v živalski svet in ga v celoti začuti. Zato mora biti odlično posnet. Kljub sodobni profesionalni opremi pa je v naravi precej zahtevno posneti kvaliteten zvok. Predvsem zato, ker živimo v okolju, kjer je hrup stalno prisoten, pa čeprav se ga morda sploh ne zavedamo.

Šaleška jezera so danes zbirališča mnogih vrst ptic. Pozimi lahko na bregu opazimo kormorana, ki si po lovu suši svoje razprte peruti. Spomladi selivke začnejo svoj paritveni ples, stare znanke kukavice podtikajo svoja jajca, ujede pripravljajo svoji bliskoviti napad. Poleti, ko je želja po kopanju v Velenjskem jezeru izpolnjena, se lahko oddaljimo od trušča in od daleč opazujemo barvitega čebelarja ali neobičajnega ribjega orla. Do jeseni bo več tisoč škorcev vsako noč prespalo v trstičju. Šoje in srake bodo ropale koruzna polja….

V Šaleški dolini je bilo oglašanje ptic pred tridesetimi leti redkost, danes pa so ornitologi tam našteli več kot 200 različnih vrst ptic.

Matej Vranič je fotografije z motivi narave objavil v številnih koledarjih, na razglednicah, v knjigah in revijah. Prejel je naziv Slovenski naravoslovni fotograf leta 2017 in priznanje za Slovensko naravoslovno fotografijo leta 2017. Njegove fotografije so bile razstavljene v številnih lokalnih galerijah in razstavah. Za revijo National Geographic Slovenija je pripravil številne zgodbe s tematiko divjih živali. Danes je, bolj kot na fotografijo samo, osredotočen na snemanje dokumentarnih filmov o prosto živečih živalih. Verjame, da s trdim delom in strastjo pride tudi uspeh.

Besedilo: Matej Vranič, povzeto po Marjan Žiberna, Maja Omladič Topovšek
Fotografije: Matej Vranič

 
Film je v letošnjem letu prejel že številne nagrade na tujih filmskih festivalih:

• China International Green Film Week 2018 – nagrado za najboljšo fotografijo
• Vaasa Nature Wildlife Film Festival 2018 – drugo mesto posebna nagrada žirije
• Matsalu Nature Film Festival 2018 – posebna diploma
• International du Film Ornithologique 2018 – tekmujejo za najboljši ornitološki film.