Arhiv oznak: gnezdo

Varstvo gnezd pribe na njivah

, Novice

V Strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 (dalje SN SKP) je med shemami za okolje in podnebje (t. i. SOPO) tudi ena, ki je namenjena varstvu gnezd pribe na njivah – INP 8.09 Varstvo gnezd pribe. Shema zahteva sodelovanje kmetijskih deležnikov (kmetje, kmetijska svetovalna služba na kmetijsko gozdarskih zavodih – JSKS, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja – AKTRP, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) ter ornitologov.

Ukrep za varstvo gnezd pribe. Foto: Tilen Basle

V okviru izvajanja te SOPO smo ornitologi v letu 2023 na Ljubljanskem barju in Dravsko – Ptujsko – Središkem polju iskali gnezda pribe in jih označevali z okoli 1 m visokimi količki, zapičenimi v razdalji okoli metra od gnezda.

Po najdbi smo koordinate sporočili na AKTRP, ta je obvestila JSKS, ki se je s kmetom, na katerega njivi je bilo najdeno gnezdo, dogovorila za terenski obisk. Na njem je ornitolog kmetu razložil pomen ukrepa za varstvo pribe, JSKS in kmet pa sta – v primeru, da se je kmet odločil za vpis ukrepa – gnezdo fotografirala kot dokazilo vzpostavitve varovanja. Kmet je moral nato isto gnezdo slikati še med 15. in 20. junijem, ko je njegova obveza varovanja prenehala in je lahko njivo ponovno obdeloval v celoti brez omejitev. Za ustrezno izvedeno varstvo gnezda je kmet prejel 200 EUR subvencije.

Med koncem marca in koncem maja 2023 smo ornitologi našli 214 gnezd pribe, od tega 57 na Ljubljanskem barju in 157 na Dravsko – Ptujsko – Središkem polju. Izida gnezdenja sicer nismo sistematično spremljali, kljub temu pa smo ga ugotovili za 123 gnezd. Od teh jih je 49 propadlo zaradi kmetovanja, 37 jih je bilo uplenjenih, 18 jih je propadlo iz neznanega razloga, v 15 so se izvalili mladiči, štiri gnezda pa so bila poplavljena.

Povoženo gnezdo pribe. Foto: Blaž Blažič

Število gnezd z izvaljenimi mladiči je bilo dejansko nekoliko večje, vendar v nekaterih primerih opazovanj mladičev ni bilo mogoče enoznačno pripisati točno določenemu gnezdu, zaradi česar smo izid v takšnem primeru obravnavali kot neznan.

Največja kolonija, skoraj 40 gnezdečih parov, je bila odkrita na njivah severno od zadrževalnika Medvedce pri Pragerskem, ki je zaradi plenjenja, kmetijskih opravil in verjetno tudi poplav propadla kar dvakrat. V tretjem poskusu, ko je valilo 23 parov, smo sredi junija opazovali zgolj dva mladiča, kar je porazen gnezditveni uspeh. Tako njive pri Medvedcah kot njive SV od Dornave, kjer je bila prav tako najdena dokaj velika kolonija prib, so v obdelavi večjega slovenskega kmetijskega podjetja. To ima na svojih površinah okoli dve tretjini dravsko-ptujske populacije prib, vendar se v letu 2023 ni želelo vpisati v ukrep za pribo.

Več podrobnosti o rezultatih si lahko preberete v poročilu na spodnji povezavi:
Vzpostavitev evidence Priba gnezda za leto 2023

Ujete v past

Speljani mladiči pribe. Foto: Živa Bombek

Priba je talna gnezdilka, ki danes večinoma gnezdi na golih tleh, strniščih in koruznih njivah. Z izbiro teh podlag za gnezdenje se dejansko ujame v t.i. ekološko past.

Priba oceni, da so te površine ustrezne za gnezdenje, ne predvidi pa, da bo njeno gnezdo uničeno zaradi kasnejših kmetijskih opravil. Na propad gnezd pribe vplivajo tudi drugi naravni dejavniki, posledično pa velik delež njenih gnezd propade.

Z vsakim obvarovanim gnezdom zato pomembno prispevamo k ohranjanju njene populacije. Zelo pomembno je, da omilimo tiste dejavnike, ki jih lahko, saj denimo naravnega plenjenja ne moremo v tolikšni meri.

Letos se je omenjeni ukrep za varstvo pribe izvajal prvič. Številni kmetje so se k njegovemu izvajanju zavezali že letos, tudi če ga morda dejansko niso vpisali. Verjamemo, da se bo v prihodnjih letih ukrep dobro prijel in bomo z vsakim naslednjim letom obvarovali še več gnezd pribe, s tem pa pomembno prispevali k njenemu ohranjanju v Sloveniji.

ZAHVALA
Brez izjemne predanosti in profesionalnosti sodelujočih ornitologov izvedba ukrepa ne bi bila mogoča. Prav tako tudi ne brez odličnega in hitrega delovanja AKTRP, terenske podpore JSKS in seveda kmetov, ki so znali prisluhniti stiskam prib in so bili pripravljeni obvarovati njihova gnezda.

Pred kamero so se izvalili kar trije mladički velike uharice

, Novice,Sporočila za javnost

Spet smo priča redkemu prizoru gnezdenja ogrožene velike uharice na Krasu. Na enem izmed gnezd, ki je opremljeno z živo kamero, so se te dni izvalili kar trije mladički. Zanimiv proces odraščanja bo možno spremljati preko domačih ekranov.

Pred kamero so se izvalili kar trije mladički velike uharice. Vir: https://uharica.ptice.si/v-zivo/

Velika uharica je naša največja vrsta sove. Zaradi njene redkosti, ogroženosti in skritega načina življenja je bilo v preteklosti gnezdenje v naravi praktično nemogoče spremljati. Sodobna tehnika in znanje pa nam danes omogočata, da lahko brez najmanjše motnje tovrstne intimne trenutke vzgoje mladičev spremljamo na daljavo.

Dve gnezdi velike uharice spremljamo z živo kamero. Žive kamere so del varstvenega projekta za veliko uharico ZaKras in imajo predvsem raziskovalni namen, obenem pa so posnetki dostopni javnosti, zato lahko prav vsak spremlja dogajanje na gnezdu in pobližje spozna skrito življenje te ogrožene vrste sove.

Tomaž Mihelič, vodja projekta ZaKras na DOPPS, je ob tem povedal. »Izjemno je, da imamo spet možnost spremljati odraščanje kar treh mladičev velike uharice. Kljub temu, da se z vrsto aktivno ukvarjamo že več kot 25 let, so nam v zadnjih letih žive kamere razkrile marsikatero uganko, saj imamo vpogled na dogajanje na gnezdu preko celega leta. Prizori, kot je menjava partnerja, težave z plodnostjo, uporaba gnezda izven gnezditvenega obdobja in prisotnost plenilcev na gnezdu so informacije, ki bi nam sicer ostale prikrite. Na veliko dogodkov nas opozorijo ljudje.«

SPREMLJAJ VELIKO UHARICO V ŽIVO

Na strani so poleg slike v živo dostopni tudi nekateri zanimivi posnetki iz prejšnjih let. Kameri omogočata tudi nočno opazovanje gnezda tako da je možno gnezditev spremljati 24 ur dnevno.

Varstvo gnezd pribe na Ljubljanskem barju ter Dravsko-Ptujskem polju

, Novice

Z letom 2023 je pričel veljati nacionalni Strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 (dalje SN SKP). V njem je med enoletnimi shemami za okolje in podnebje (t.i. SOPO) tudi ukrep, namenjen pribi. Gre za SOPO Varstvo gnezd pribe, ki jo je mogoče vpisati na delih Ljubljanskega barja in Dravsko-Ptujskega polja, in sicer le na njivah. Gre za dele, kjer ornitološki podatki za zadnjih 5-10 let kažejo na redno gnezditev pribe. Ogledate si jih lahko na spletnem Javnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP, in sicer pod zavihkom »Kontrolni sloji« za leto 2023.

SOPO Varstvo gnezd pribe zahteva tesno sodelovanje med ornitologi, ki iščejo gnezda na njivah, kmetijsko stroko, ki poišče obdelovalce teh njiv in skupaj z ornitologom opravi obisk pri njih, ter kmeta, ki se odloči za vpis ukrepa za pribo. S tem ji omogoči varno vzrejo mladičev, sam pa dobi odškodnino v višini 200 EUR za gnezdo.

Iskanje gnezd pribe. Foto: Tilen Basle

Kako poteka izvajanje ukrepa v praksi?

Ekipa več kot 20 ornitologov na površinah, kjer je mogoč vpis v ukrep, že od konca marca išče gnezda prib s pomočjo teleskopa. Najdeno gnezdo ornitolog označi s štirimi tankimi količki, visokimi 80-100 cm, ki jih zapiči okoli 1 m od gnezda.

Koordinate gnezda DOPPS v najkasneje dveh dneh sporoči na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP), ta pa v najkasneje dveh dneh obvesti pristojni Kmetijsko gozdarski zavod (KGZ), znotraj katerega deluje kmetijska svetovalna služba. Kmetijski svetovalec v najkasneje dveh dneh po prejemu obvestila od AKTRP organizira terenski obisk pri kmetu, ki ima na njivi gnezdo. Tam svetovalec in ornitolog kmetu razložita, zakaj je ukrep pomemben za pribo in kako se ga izvaja.

Kmet, ki se vpiše v ukrep, mora na dan skupnega obiska ali najkasneje v tednu dni po njem posneti georeferencirano sliko gnezda, na kateri je vidno tudi vzpostavljeno varovanje (torej količki). Na označenem delu njive do 15. junija ne sme opravljati nobenih del, ki bi lahko poškodovala gnezdo. Po tem datumu lahko tudi označeni del obdeluje brez omejitev. Med 15. in 20. junijem mora posneti drugo georeferencirano sliko gnezda z vidnimi količki ter obe fotografiji do 30. junija poslati na AKTRP.

Kakšni so dosedanji rezultati?

Do konca velikonočnih praznikov so ornitologi našli kar 96 gnezd pribe, od tega 68 na Dravsko-Ptujskem polju in 28 na Ljubljanskem barju.

Žal jih je nekaj v času od najdbe tudi že propadlo – štiri zaradi plenjenja, eno zaradi kmetijskih opravil (gnojenje, med katerim je bilo gnezdo povoženo) ter eno iz ne povsem jasnega razloga, ki pa ne izključuje povoza s traktorjem. Še tri dodatna gnezda so bila potresena z gnojem, vendar so pribe na njih valile dalje, tako da sta popisovalki le nadomestili izginule in polomljene količke, kmetijske svetovalce pa smo prek AKTRP pozvali k čim hitrejšemu ukrepanju. Kot smo pričakovali, se je izkazalo, da je slednje bistveno za varstvo gnezd.

Ornitologi koordinate gnezd sporočamo AKTRP praviloma še isti dan, včasih zgolj nekaj ur po njihovi najdbi. AKTRP prav tako v manj kot 24 urah obvesti kmetijsko svetovalno službo. Ta je konec marca pričela z deli za subvencijsko kampanjo 2023, zato je precej obremenjena, vendar smo dobili zagotovilo, da bo v kratkem obvestila vse kmete ter skupaj z ornitologi izvedla terenski obisk. Zelo pomemben člen v tej verigi pa so tudi kmetje sami. Prvi ogled na dveh kmetijah na Ljubljanskem barju je prinesel zelo pozitiven odziv z vpisom ukrepa, medtem ko eden od kmetov na Dravsko-Ptujskem polju ukrepa ni želel vpisati. Prav tako imamo težave stopiti v stik z enim večjih živilsko predelovalnih podjetij s Štajerske, ki ima na svojih obdelovalnih površinah 30-40 gnezdečih ali gnezditveno sumljivih parov prib. Tovrstne kolonije so z vidika varstva vrste izjemnega pomena, saj so pribe v njih veliko bolj učinkovite pri odganjanju morebitnih plenilcev kot pari, ki gnezdijo posamič, kar se ob koncu gnezditvene sezone pokaže v boljšem gnezditvenem uspehu.

 

Mladički iz (brez) gnezda

, Novice,Sporočila za javnost

Pomlad se počasi poslavlja in prihaja poletje, čeprav je vreme še precej »aprilsko«. Za številne ptice je to hkrati čas, ko prvi mladiči zapustijo varno zavetje gnezda in se podajo v širni svet. Zmeraj pa ne gre vse po načrtih in mnogi mladički se znajdejo v težavah. Včasih jim lahko pomagamo, največkrat pa je najbolje, da jih prepustimo skrbnim staršem.

Starši ptic so zelo skrbni in skrbijo tudi za higijenske razmere zaroda. Na fotografiji je gnezdo sivega muharja.
Foto: Tilen Basle

Manjše ptice pevke, kot na primer velika sinica, domači vrabec, kos ali škorec spletejo gnezdo, kamor samica znese večje število jajc. Po približno dveh tednih valjenja se iz njih izvalijo mladički, za katere starša skrbita približno tri tedne. Velikokrat se zgodi, da gnezdo za številčen zarod postane premajhno in mladički poskačejo iz gnezda kak dan ali dva prej. Če jih najdemo smo zmerom postavljeni pred dilemo, jim pomagat ali ne?

V večini primerom, ki jih zabeležimo je odgovor NE. Starši mladičev so blizu in bodo zanje skrbeli tudi zunaj gnezda. Vendar kako prepoznamo znake, ko mladiči potrebujejo našo pomoč?

Mladičkom pomagamo takrat, ko so vidno poškodovani ali kadar sumimo, da so jih starši zapustili. To lahko z veliko zagotovostjo sklepamo, kadar jih več kot uro ne obiščejo. Če so mladički izpostavljeni kakšni nevarnosti (mačka, pes, promet), vendar so starši blizu, jih lahko umaknemo v zavetje grma ali drevesa ali pa jih vrnemo v gnezdo, če tega najdemo in je dostopno (hkrati pazimo na lastno varnost).

Če najdemo poškodovano ali zapuščeno ptico se obrnemo na za to pooblaščeno ustanovo. V Sloveniji je to Zatočišče za živali prosto živečih vrst, Glavni trg 7, 2366 Muta (02 876 12 85 ali 041 518 939).

Ptic dolgoročno ne hranite in jih ne oskrbujte.

Mladiči iz (brez) gnezda – sporočilo za javnost (pdf)

Raca na visokem položaju

, Novice

Spomladi in v začetku poletja imamo v društveni pisarni največ klicev na ornitofon, saj je to čas poletanja še nespretnih ptičjih mladičev, ki pogosto nehote pristanejo in občepijo na tleh, kjer bi lahko hitro postali plen mačke ali psa. Včasih pa se med klici najde tudi kakšen bolj nenavaden.

Raca je za gnezdenje izbrala cvetlično korito z okrasnimi grmovnicami. Foto: Iztok Lazar

Tako smo v začetku julija letos prejeli klic iz NLB, da v 13. nadstropju njihove poslovne stavbe na Trgu republike v Ljubljani gnezdi mlakarica. Jajca je znesla v cvetličnem koritu z okrasnimi grmovnicami, postavljenem na sam rob terase. Da mlakarica v mestih pogosto izbira nenavadna mesta za gnezdenje, je že znano (Tome D., Vrezec A., Bordjan D. (2013): Ptice Ljubljane in okolice. MOL, Ljubljana), vendar se je tokrat odločila res slabo. Mladičev namreč nikakor ne bi mogla pripeljati do najbližje vode, saj je edina možna pot vodila čez rob terase v gotovo smrt na betonu 45 m nižje. Raca je torej potrebovala človeško pomoč. Ta je prišla v prvi vrsti s strani gospoda, ki na terasi NLB vodi gostinski lokal. Pod gnezdo ji je nastavil napihljiv otroški bazen z vodo, za katerega smo upali, da bo mlakarico premamil vsaj za kratek čas takoj potem, ko se bodo mladiči izlegli. Nato bi raco skupaj z mladiči ujeli in spustili nekam v naravo. V petek, 7.7.2017, nas je popoldne poklicala gospa Maja Jaklič iz NLB in povedala, da je nekaj račk že izvaljenih. Ob pregledu smo ugotovili, da se okoli mame race gnete šest mladičkov, pod njo pa sta bili še dve neizvaljeni jajci. Ker je bilo pomembno, da naenkrat rešimo vso račjo družino, smo jajčkoma dali čas še do naslednjega jutra, vendar se nista izvalili. Nismo želeli tvegati, da mati raca družino ponesreči odpelje v smrt, zato smo jo skupaj z mladiči ujeli, jajci pa vzeli s seboj – da ju izvalimo doma in mladiče hitro odpeljemo k preostali družini ali pa zanju poskrbimo sami.

Spuščanje mlakaric v Zadnji ribnik v Dragi pri Igu je šlo tako hitro, da nam niti ni uspelo posneti dobrih fotografij. Smo pa bili zato toliko bolj veseli, ko je raca na vodi vestno počakala vse svoje mladiče in jih nato hitro odpeljala pod veje drevja, ki so visele tik nad vodo. Že na gnezdu se je izkazala kot zelo zaščitniška, saj je ob pregledu na nas divje pihala in nas skušala kavsniti.

S tem pa se zgodba še ni končala. Za preostali jajci smo namreč že kovali načrte, kako ju bomo izvalili in mladičema omogočili združitev s pravo družino še preden bi se utegnila navezati na nas. Pa se je izkazalo, da delamo načrte brez krčmarja, kajti jajci sta bili klopotca brez zarodkov, kar se je lepo videlo, ko smo ju presvetlili z močno lučjo. Zdaj nam torej preostane le še, da račji družini zaželimo uspešno pot v odraslost!