Arhiv oznak: gozd

Gozdovi so pljuča Zemlje – kako jih varujemo in kakšna je vloga varovalnih gozdov?

, Novice

Gozdovi so pljuča Zemlje, vdihujejo ogljikov dioksid in izdihujejo kisik, z izparevanjem vode v zrak prispevajo k napajanju drugih območij, imajo pomembno vlogo pri regulaciji lokalnega in globalnega vodnega cikla in so med območji z največjo biodiverziteto. V preteklosti nismo bili dobri skrbniki gozdov, se pa zavedanje o njihovem globalnem in lokalnem pomenu krepi in temu sledijo tudi programski in normativni dokumenti.

Globalno stanje in varstvo gozdov

Zadnjih 10.000 let je Zemlja izgubila tretjino gozdov (vir: Our World in Data), polovica te izgube pa je nastala v zadnjih 100 letih. Zato so bili gozdovi deležni pozornosti že na prvi konferenci Združenih narodov (ZN) v Stockholmu leta 1992, ko se je globalno okoljevarstvo pravzaprav začelo. 

Stockholmska deklaracija priznava pomembno vlogo gozdov in potrebo po njihovem varovanju ter uravnovešenem upravljanju. Akcijski načrt, ki je bil sprejet za izvajanje deklaracije in je vseboval 109 priporočil državam, je predlagal mednarodni nadzor nad gozdnimi površinami z namenom nadzorovanja njihovega vpliva na ostalo okolje. Šele na Konferenci ZN za okolje in razvoj v Riu de Janeiru leta 1992 pa je bilo doseženo soglasje o načinu upravljanja in varstva gozdov na mednarodni ravni, ki mu je sledila ustanovitev Foruma ZN o gozdovih (United Nations Forum on Forests – UNFF), v katerega so vključene vse države članice ZN. UNFF je ključni organ ZN, ki se osredotoča na globalno upravljanje gozdov in spodbuja njihovo trajnostno upravljanje. Prepoznava povezavo gozdov s podnebnimi spremembami, predvsem njihovo ključno vlogo za varstvo pred poplavami.

Foto: Eva Vukelič

Gozdovi so tudi ključen element na naravi temelječih rešitev za zmanjšanje tveganja pred poplavami, saj zadržujejo vodo, zmanjšujejo hitrost odtekanja vode in preprečujejo erozijo tal. Na nacionalni ravni je tako pomembno, da so gozdovi, v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, integrirani v nacionalne strategije za obvladovanje tveganja pred poplavami.

Poročilo The state of the world’s forests, ki je bil leta 2020 pripravljen v okviru ZN, poudarja, da se je obseg gozdov, ki so glavno zavetje kopenske biodiverzitete, v zadnjih 30 letih krčil z alarmantno hitrostjo. Od skupno ocenjenega obsega gozdov v velikosti 4,06 milijarde ha (približno 31 % kopnega) smo, predvsem zaradi spremembe rabe zemljišč, izgubili okoli 420 milijonov ha gozdov, se pa krčenje obsega gozdov upočasnjuje.

Leta 2017 je bil pod okriljem UNFF sprejet globalni Strateški načrta za gozdove 2017–2030, ki poudarja pomen gozdov za blaženje podnebnih sprememb in varstvo ekosistemov pred ekstremnimi vremenskimi dogodki, eden od njegovih ciljev pa je ustaviti deforestacijo in povečati obseg gozdov za 3 %. Eden od ciljev strateškega načrta je tudi spodbujanje vloge gozdov pri krepitvi odpornosti na naravne nesreče. Trajnostno upravljanje gozdov zmanjšuje degradacijo tal in s tem prispeva k zmanjšanju tveganja za poplave in erozijo. Na podlagi ocene je temu varstvu namenjenih okoli 400 milijonov ha gozdov na svetu, kar je okoli 120 milijonov ha več kot leta 1990 – take gozdove imenujemo varovalni gozdovi.

Ker so gozdovi območja velike biodiverzetete, njihovo krčenje in fragmentacija pa je pomemben povzročitelj njenega upada, so nanje posebej pozorne tudi države članice Konvencije o biotski raznovrstnosti. Tako je bil na 15. konferenci pogodbenic konvencije leta 2022 sprejet Svetovni okvir za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal, ki predvideva široko obnovo narave, za cilj pa postavlja tudi obnovo vsaj 30 % degradiranih ekosistemov, vključno z gozdovi.

Gozdovi pa so prek skladiščenja ogljikovega dioksida neposredno povezani tudi s podnebnimi spremembami. Zato so tudi države pogodbenice Konvencije ZN o spremembi podnebja na svojem 26. srečanju (COP26) zavezale, da ustavijo krčenje gozdov in obseg gozdov do leta 2030 začnejo povečevati. Že konvencija sama poudarja pomen gozdov, pod njenim okriljem pa se je vzpostavila tudi pobuda REDD+ (zmanjševanje emisij toplogrednih plinov iz krčenja in degradacije gozdov), ki spodbuja države v razvoju k varstvu gozdov.

Gozdovi v Evropi

Gozdovi v Evropi pokrivajo 35 % kopnega ozemlja, od leta 1990 pa se je obseg povečal za 9 %, pri čemer varovalni gozdovi predstavljajo 32 % vseh gozdov (State of Europe’s Forests). Za trajnostno upravljanje z evropskimi gozdovi je bila leta 1993 vzpostavljena ministrska konferenca držav Evrope (Forest Europe), ki je sprejela Helsinško deklaracijo, leta 2024 pa še Bonnsko deklaracijo. Trajnostno upravljanje gozdov je namenjeno ohranjanju biotske raznovrstnosti, plodnosti tal, varstvu pred poplavami in erozijo ter povečevanju odpornosti gozdov.

V okviru EU pa so za gozdove ključne tri strategije. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, Vračanje narave v naša življenja, katere cilj do leta 2030 je usmeriti biotsko raznovrstnost na pot okrevanja, poudarja, da so gozdovi  izrednega pomena za biotsko raznovrstnost, uravnavanje podnebja in urejanje voda, zagotavljanje hrane, zdravil in materialov, sekvestracijo in shranjevanje ogljika, stabilizacijo tal ter čiščenje zraka in vode. Načrtuje strogo zavarovanje preostalih pragozdov in staroraslih gozdov v EU, povečanje količine gozdov ter izboljšanje njihovega zdravja in odpornosti, tudi s pogozdovanjem. Na tej strategiji temelji Nova strategija EU za gozdove do leta 2030, ki ima tri glavne cilje:

  1. podpiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi;
  2. zagotavljanje finančnih spodbud za lastnike in upravljavce gozdov, da bi prevzeli okolju bolj prijazne prakse;
  3. povečanje obsega in biotske raznovrstnosti gozdov, vključno z zasaditvijo treh milijard dreves.

Izvedbeni predpis za doseganje teh ciljev predstavlja Uredba (EU) 2024/1991 o obnovi narave, ki v 12. členu določa cilje obnove gozdov, v 13. členu pa predvideva zasaditev treh milijard dreves. Veliko soodvisnost gozdov in tal pa poudarja tudi Strategija EU za tla do leta 2030, Koristi zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje.

Varstvo gozdov v Sloveniji in vloga varovalnih gozdov

Varovalni gozd ob Dravi. Foto: Tilen Basle

V zadnjih stoletjih se je površina gozdov v Sloveniji stalno povečevala: od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %, do leta 2009, ko je njegova površina narasla na 58,5 %. Po letu 2010 porast obsega gozdov zaustavila, tako da gozdovi predstavljajo 58 % ozemlja Slovenije. Po deležu gozda je Slovenija na tretjem mestu med državami EU-27, za Švedsko in Finsko (vir: ARSO, Kazalci okolja). Območja Natura 2000 prekrivajo več kot 50 % slovenskih gozdov.

Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 je krovni strateški dokument s področja narave in okolja. Glede gozdov povzema izhodišča Resolucije o nacionalnem gozdnem programu iz leta 2007. Ta opredeljuje tudi varovalne gozdove in njihov pomen. Kot varovalni so opredeljeni gozdovi, ki so izjemno pomembni za varovanje zemljišč pred usadi, izpiranjem in krušenjem, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdovi, ki so izpostavljeni vetru in ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje voda, gozdovi blizu zgornje gozdne meje in na zelo strmih pobočjih ter v nekaterih območjih z izjemno poudarjeno biotopsko funkcijo ter pomembni ostanki gozdov v kmetijski krajini. Izvajanje nacionalnega programa se obdobno opredeli z operativnim programom (veljavni je Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa za obdobje od 2022 do 2027).

Zakon o gozdovih v Sloveniji določa varovanje in upravljanje gozdov, tudi varovalnih gozdov. Te posebej ureja Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Ta podrobneje opredeljuje varovalne gozdove kot gozdove, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja, gozdove na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdove, ki so izpostavljeni močnemu vetru, gozdove, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi, gozdne pasove, ki varujejo gozdove in zemljišča pred vetrom, vodo, zameti in plazovi, gozdove v kmetijski in primestni krajini z izjemno poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti ter gozdove na zgornji meji gozdne vegetacije. Varovalni gozd razglasi vlada z uredbo, kjer se določi tudi režim gospodarjenja in pravice lastnikov v zvezi z omejitvami. Trenutno v Sloveniji varovalni gozdovi pokrivajo 98.828 ha površin, kar predstavlja dobrih 8 % vseh gozdov (vir: Zavod za gozdove Slovenije).

Gozdovi imajo pri ukrepanju zoper podnebno in biodiverzitetno krizo pomembno vlogo. Varovalni gozdovi pa imajo še posebej poudarjeno ekološko funkcijo, ki pomembno prispeva k večji odpornosti na poplave, saj zadržujejo deževnico in s tem vplivajo na hitrost odtekanja vode, preprečujejo erozijo tal in zmanjšujejo tveganje za plazove, regulirajo pa tudi lokalni in globalni vodni cikel.

Več o ureditvi varstva gozdov in posebej varovalnih gozdov najdete TUKAJ.

Strokovni posvet: Vloga gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb

, Novice

V sredo, 6. decembra med 9. in 16. uro, v Upravni stavbi Slovenskega etnografskega muzeja organiziramo strokovni posvet Vloga gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb.

Prvi del posveta posvečamo pomenu gozda ter stanju na globalni ravni in v Evropski uniji. V drugem delu se bomo osredotočili na Slovenijo: kakšno je stanje gozda pri nas, kakšni so vplivi podnebnih sprememb na gozd ter se poglobili v temo naravnih rezervatov. Zaključili bomo z moderirano razpravo o prihodnosti slovenskega gozda.

Vljudno vabljeni, da se udeležite strokovnega posveta in na njem aktivno sodelujete.

Vabilo s programom in povezavo do prijavnega obrazca je v prilogi. Prijave so obvezne, sprejemamo jih do 4. decembra.

Za več informacij smo vam na voljo na nina@focus.si ali na telefonu 01 515 40 80.

Veselimo se srečanja z vami!

Vabilo s programom (pdf)

Koncert ZA GOZD – prvi naravovarstveni koncert DOPPS

, Novice

Prisrčno vabljeni na prvi naravovarstveni koncert v zgodovini DOPPS, ki ga posvečamo našim dragocenim gozdnim specialistom, pticam, ki za svoj obstoj pri nas potrebujejo več naravi prepuščenih gozdov.

Koncert ZA GOZD bo v sredo, 7. septembra 2022 ob 19:00, v Ljudskem domu Šentvid, Ljubljana. Nastopala bo skupina GUGUTKE in posebni gost ADI SMOLAR, varuh koconogega čuka. 

Vstopnine ni – na koncertu se bodo zbirali prostovoljni prispevki (priporočena donacija 10€).
Zbrana sredstva bomo namenili nakupu gozdnih površin, ki jih bomo v okviru kampanje Varuhi gozdnih specialistov vrnili naravi.

Več o kampanji: www.gozdnispecialisti.si

Vabljeni na koncert, kjer bomo združili prijetno s koristnim!

Nastopajoči:
  • Gugutke

Skupina Gugutke želi s svojim ustvarjanjem spomniti na našo preteklost in tradicijo, ki v modernem svetu vse bolj izumira. Na podoben način kot tradicionalna glasba pa izumirajo tudi številne ptice, na kar želijo člani skupine opozoriti tudi s svojim imenom; gugutke – turške grlice.

  • Adi Smolar (posebni gost)

Kantavtor Adi Smolar je prvič uradno nastopil že leta 1981. Od takrat je nanizal številne uspešnice in mnoge od njih so ponarodele. Vsem pa ni poznan le po svoji glasbi temveč, tudi po svoji srčnosti do narave, živali in ljudi. Z velikim veseljem se je zato pridružil tudi kampanji Varuhi gozdnih specialistov in postal varuh ogrožene gozdne ptice – koconogega čuka.

POSTANI VARUH OGROŽENIH PTIC

Peticija evropskim poslancem – Skupaj za gozdove!

, Novice

Soočamo se z globalnim vročinskim valom. Njegove razsežnosti in rekordi, ki jih podira niso presenečenje, takšne vročinske vale so znanstveniki napovedali že leta nazaj. So predvidljiva posledica podnebnih sprememb.

Eden izmed vzrokov za spremembe na našem planetu je uničevanje ekosistemov. Ekosistemov, ki so bili včasih zelo učinkoviti pri absorbiranju toplogrednih plinov. V prvi vrsti amazonskega pragozda. Že nekaj raziskav je pokazalo, da ta že nekaj let ni več ponor, ampak neto emitent, torej na leto proizvede več emisij CO2, kot jih je sposoben posrkati iz ozračja. Emisije se sproščajo pri gozdnih požarih, 99 % jih je podtaknjenih.

Svetovne gozdove izgubljamo alarmantno hitro

Vsaki 2 sekundi izgine za nogometno igrišče gozda. V središču tega uničevanja je živilska industrija, ki uničuje habitate, da bi naredila prostor za svoj dobiček. Gozdove in savane spreminjajo v velikanske pašnike za sojo in govedorejske farme. Tudi zato, da izdelke prodajajo v Evropi – drugem največjem potrošniškem trgu na svetu.

Deforestacija se na našem nakupovalnem seznamu skriva med vrsticami. Izdelki, ki jih uživamo vsakodnevno, npr. jajca, mleko, hamburgerji, sir, kapučino in piškoti, vsebujejo netrajnostne sestavine, kot je palmovo olje, ali pa izvirajo iz živali, ki jih hranijo s sojo. S tem, kar jemo v Evropi, uničujemo gozdove in savane po vsem svetu. Dokler dobavne verige EU ne bodo postale trajnostne in pravične, bodo gozdovi še naprej izginjali. Ceno za to pa bodo plačevali ljudje in živali v državah proizvajalkah iz Latinske Amerike, Afrike in Azije.

Zakonodajne rešitve

V razpravi je zakonodaja, ki bo v Evropski uniji prepovedala prodajo vseh izdelkov, povezanih s krčenjem gozdov. Prvo pomembno glasovanje se hitro bliža – v sredini septembra – ko bodo o t. i. protideforestacijski uredbi glasovali poslanci Evropskega parlamenta. A lobisti živilske industrije delajo na polno – za zaprtimi vrati se srečujejo s poslanci Evropskega parlamenta, da bi prihajajočo zakonodajo oslabili in zaščitili svoje dobičke.

Tukaj nastopi naša priložnost, da sodelujemo v boju za bolj pravičen svet. Da evropske poslance pozovemo, naj glasujejo za močan zakon, ki bo imel zobe in bo korporacije zavezal k spremembam njihovih izkoriščevalskih praks. V okviru gibanja #Together4Forests smo pripravili peticijo, s katero lahko sporočite evropskim poslancem, da vam ni vseeno in zahtevate spremembe. Tukaj nastopi naša priložnost, da vplivamo in da je naš glas slišan.

PODPIŠI PETICIJO TUKAJ

Zakulisje »zelenega okrevanja«: Kako nam je z evropskim skladom za okrevanje spodletelo zaščititi naravo in kaj še lahko rešimo?

, Novice

Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za naš obstoj a tudi za naše gospodarstvo. Zdravi ekosistemi nam zagotavljajo našo hrano, zrak in vodo ter uravnavajo podnebje. Kriza biotske raznovrstnosti je zato prav tako pomembna kot podnebna kriza – med seboj sta povezani in z obema se moramo spoprijeti hkrati. Zaskrbljujoče stanje biotske raznovrstnosti v EU kliče po takojšnem ukrepanju. Strategija EU za biotsko raznovrstnost 2030 navaja, da je za boj proti izgubi biotske raznovrstnosti potrebnih najmanj 20 milijard EUR na leto.

Februarja 2021 je kot odziv na finančno krizo zaradi pandemije COVID-19 začelo veljati posebno orodje EU financiranja: Mehanizem za okrevanje in odpornost. Mehanizem je po besedah Evropske komisije glavni spodbujevalec evropskega »zelenega« okrevanja. Sedemintrideset odstotkov vseh sredstev iz mehanizma, ki skupaj znašajo 672,5 bilijona EUR, so morale države članice nameniti »zelenemu« prehodu, vključno z ohranjanjem biotske raznovrstnosti. V preteklem letu je zato Slovenija pripravila Načrt za okrevanje in odpornost, katerega cilj je bil med drugim zagotoviti, da bomo kot družba bolje pripravljeni na izzive in priložnosti »zelenega« prehoda.

Ambicije, želje in cilji EU Strategije se ne odražajo v tem, kako so države članice porabile finančna sredstva za »zeleni« prehod iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Za ohranitev in obnovo biotske raznovrstnosti so namreč države članice po ocenah porabile manj kot 1 % vseh sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Tudi Slovenija v svoj Načrt ni vključila perspektivnih projektov ali investicij v širšo obnovo biotske pestrosti. Tematike se dotika posredno preko gozdarskih reform, ki naj bi prispevale k odpornim in biotsko raznovrstnim gozdovom. A podrobnejši pregled teh reform nakazuje na to, da je cilj navedenih reform v večini primerov zgolj povečanje produktivnosti in konkurenčnosti lesno predelovalne industrije.

Več o tem si lahko preberete v poročilu: Zakulisje »zelenega okrevanja«: Kako nam je z evropskim skladom za okrevanje spodletelo zaščititi naravo in kaj še lahko rešimo?

Celotno poročilo je v angleškem jeziku na voljo TUKAJ.

Po naravnih ujmah in podlubnikih zdaj slovenske gozdove ogroža še politika

, Novice

Skupaj z organizacijami CIPRA Slovenija, Focus in Umanotera smo Vlado RS pozvali, naj takoj ustavi vse postopke, ki bodo privedli do masovnega poseka gozda, ter odpre široko strokovno in javno razpravo, v okviru katere je treba razrešiti vsa vprašanja in nejasnosti, ki se pojavljajo v zvezi s posekom.

Vlada RS je Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) naložila, naj z družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG) sklene dodatek k pogodbi o upravljanju državnih gozdov, v skladu s katerim bo SiDG na zemljiščih v lasti države, ki so v občinskih prostorskih aktih opredeljena kot kmetijska, posekal gozd in odstranil les. Po tem naj bi MKGP ta zemljišča prenesel na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Sklad). Gre za 60.000 hektarjev gozdov, kar je približno četrtina gozdov v državni lasti, oziroma 5 % vseh slovenskih gozdov.

Obrazložitev vlade ni znana, pojasnilo MKGP pa v nasprotju z vladnim nalogom

Odločitev s strani vlade ni obrazložena. Pravi tako niso javno objavili gradiva, na podlagi katerega je vlada na seji odločala o Dodatku k Pogodbi o upravljanju gozdov v lasti države.[1] MKGP je 8. 4. 2022 na svoji spletni strani objavil pojasnilo,[2] kjer novico o poseku 60.000 hektarjev gozdov označujejo kot zavajajoče in nepreverjene informacije, ki ne odražajo dejstev. Radi bi, da se kmetijskim zemljiščem, ki so zaradi opustitve kmetovanja ali košnje, postala zaraščena in so sedaj v naravi videti kot gozd, »v primeru interesa kmetov, lokalne skupnosti povrne namen za dejansko rabo, kmetovanje«.

Interes kmetov in lokalnih skupnosti evidentno torej še ni bil izražen. Ni jasno, ali sploh obstaja interes na strani Sklada za prevzem teh zemljišč in kakšne so možnosti za njihovo oddajo v nadaljnji zakup kmetom. Znana ni niti primernost teh zemljišč za kmetovanje. Jasen in nedvoumen pa je vladni nalog. Pravi, naj SiDG za gozdna zemljišča v naravi v lasti RS, s katerimi trenutno upravlja, ki pa so po namenski rabi kmetijska zemljišča, pridobi odločbo ZGS za krčitev gozda v kmetijske namene, na podlagi katere bo izvedla sečnjo in spravilo lesa.[3] Vlada se pri zadolžitvi ministra Podgorška za podpis pogodbe ne ozira na izražen interes kmetov in lokalne skupnosti za obdelovanje teh zemljišč, temveč SiDG nalaga krčitev gozda na vseh zemljiščih, ki so po trenutni namenski rabi v občinskih prostorskih aktih kmetijska zemljišča. Torej ne samo na tistih, kjer bi bil pogojno in v prihodnosti izražen interes za obdelovanje.

Odprava zaraščanja je lahko smiselna, če pomembno prispeva k dvigu samooskrbe s hrano

Če je namen krčitev gozda povečanje kmetijskih površin na račun zaraščanja, so krčitve sicer lahko smiselne, je pa nujno potrebno najprej preveriti interes kmetov po obdelavi teh površin.

»Za dvig prehranske samooskrbe se ne ‘brije’ tovrstnih površin kar vse povprek, brez evidentiranih želja po kmetovanju na teh površinah. Veliko bolje se je osredotočiti na zemljišča, ki so v zgodnejših fazah zaraščanja in jih je v Sloveniji veliko. Te površine so očitno primernejše za kmetovanje, zato so bile tudi opuščene kasneje. Poleg tega je strošek ponovne vzpostavitve kmetovanja na teh površinah bistveno manjši od tistih, kjer območja že prerašča gozd. Če želi vlada zares povečati samooskrbo, je to edino logično sosledje,« pravi Tomaž Mihelič iz DOPPS.

Po podatkih iz letnega poročila Sklada za leto 2019 slednji že razpolaga z okoli 8.600 hektarji zemljišč, ki so po dejanski rabi kmetijska in so porasla z grmovjem, gozdnim drevjem ali pa so v zaraščanju. Za dvig samooskrbe bi bilo potrebno najprej za kmetovanje ponovno urediti ta zemljišča, a že za njih očitno ni »interesa na strani kmetov in lokalnih skupnosti«, saj Sklad kljub nizkim letnim zakupninam (od 7,79 do 33,55 evrov na hektar v letu 2020) ta zemljišča težko odda v zakup.

Primernost zemljišč za kmetovanje ni znana

V večini primerov pri teh zemljiščih najverjetneje ne gre za najkvalitetnejšo in lahko dostopno kmetijsko zemljo. Zemljišča, ki se v Sloveniji zaraščajo, so po podatkih Zavoda za gozdove (ZGS) večinoma za kmetijstvo manj primerna zemljišča, npr. odročna zemljišča z velikimi nakloni na hribovitih območji. Najkvalitetnejša ravninska kmetijska zemljišča se v Sloveniji pogosto raje pozidavajo in asfaltirajo in se jih ne pušča v zaraščanje.

»Absurdno je, da vladajoča politika vedno igra na argument dviga prehranske samooskrbe, ko hoče krčiti gozd, ko pa na najkvalitetnejših kmetijskih zemljiščih rastejo lakirnice avtomobilov in diskontne trgovine, pa na ta argument pozabi«, izpostavlja Nina Tome iz Focusa.

Na tem mestu ni zanemarljiv niti podatek, da si Slovenska demokratska stranka že leta prizadeva za ukinitev  Sklada kmetijskih zemljišč in prenosa zemljišč v upravljanje občin.[4]

»Ker so med zemljišči zagotovo tudi taka, ki so zanimiva za pozidavo, lahko na podlagi dosedanjih izkušenj sklepamo, da bo v primeru poseka prišlo do pobud za spremembo namembnosti kmetijske zemlje v stavbno zemljišče, kar bi predstavljalo velik odmik od dviga samooskrbnosti s hrano in dodatno uničevanje okolja ter neprecenljive funkcije gozda«, dodaja Nina Tome.

Ekosistemske storitve gozdov so v času podnebne krize neprecenljive

Gozdovi nam omogočajo življenje. Proizvajajo zrak, ki ga dihamo in iz ozračja odvzemajo ogljikov dioksid. Ohranjajo prst pred vplivi vetrne in vodne erozije ter jo ščitijo pred pregrevanjem.

“Težko je pretiravati s poudarjanjem pomembnosti zaščite gozda pri spopadanju s podnebno krizo in izgubo biotske raznovrstnosti, ki smo jima priča, ter socialnimi funkcijami, ki jih gozdovi predstavljajo za zdravje in kakovostno življenje prebivalcev,” poudarja Renata Karba iz Umanotere.

Slovenija ima dolgo tradicijo trajnostnega upravljanja s svojimi gozdovi, žal pa je ta poteza vlade v popolnem nasprotju s tem in kaže na to, da je skrb za gozdove daleč od prioritet aktualne vlade. 

»MKGP bi za povečanje samooskrbe s hrano v Sloveniji lahko naredilo veliko več s spodbujanjem predvsem ravninskih kmetij, da zmanjšajo obseg živinoreje. S tem bi se za pridelavo rastlinske hrane za ljudi, kjer imamo največji primanjkljaj domače pridelave, sprostila kakovostna kmetijska zemljišča, ki jih zdaj zaseda pridelava krme za živino. Zmanjšanje obsega živinoreje je tudi ključni ukrep za zmanjšanje vpliva slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe,« še dodaja Renata Karba.

V zvezi s posekom okoli 60.000 hektarjev gozdov ni jasno, za katera zemljišča sploh gre, kakšna je sestava in funkcija gozda na teh zemljiščih, kakšne bodo posledice krčitve na stanje gozdov na sploh, niti ni jasno, za kako kvalitetna zemljišča gre z vidika kmetovanja in ali sploh obstaja interes za zakup vseh teh zemljišč.

Zaradi vseh nejasnosti in strahu pred prevlado zasebnih interesov pred interesi Slovenije in njenih prebivalcev, podpisane organizacije Vlado RS pozivamo, naj:

  • takoj ustavi vse postopke masovnega poseka, ki so v teku, in bi lahko škodovali slovenskemu gozdu;
  • odpre strokovno in široko javno razpravo, v okviru katere je treba razrešiti vsa vprašanja in nejasnosti, ki se pojavljajo v zvezi s tem posekom;
  • pri odločanju o poseku upošteva škodo naravnih ujm, ki so gozdove prizadele v zadnjih 8 letih, cilj in nujnost povečanja ponorov CO2 v gozdovih, določenih z Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije in interes na strani Sklada oz. zakupnikov
  • upošteva načelo, da se krči gozd zgolj tam, kjer krčitev lahko pomembno prispeva k dvigu samooskrbe s hrano ter
  • v razreševanje teh vprašanj v prvi vrsti vključi strokovne institucije in civilnodružbene organizacije.

[1] https://www.gov.si/novice/2022-03-24-dnevni-red-119-redne-seje-vlade-republike-slovenije/[2] https://www.gov.si/novice/2022-04-08-pojasnilo-glede-sklenitve-dodatka-za-upravljanje-s-kmetijskimi-zemljisci-v-lasti-republike-slovenije/[3] V sporočilu, ki ga je Vlada RS objavila po svoji 119. redni seji 24. 3. 2022 piše: »Z dodatkom se družba tako zavezuje, da bo za gozdna zemljišča v naravi v lasti RS, s katerimi trenutno upravlja, ki pa so po namenski rabi kmetijska zemljišča, pridobila odločbo Zavoda za gozdove Slovenije za krčitev gozda v kmetijske namene, na podlagi katere bo izvedla sečnjo in spravilo lesa. Po izvedeni krčitvi gozda bo ministrstvo kmetijsko zemljišče v lasti Republike Slovenije preneslo v gospodarjenje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov«. [4] https://www.sds.si/en/node/12593, https://www.sds.si/novica/z-nasimi-ukrepi-bo-krajina-bolj-kmetijska-15180

Gozdni specialisti potrebujejo tvojo pomoč

, Novice,Sporočila za javnost

ALARM: V Sloveniji imamo bistveno premalo naravnih gozdov. Trend moramo obrniti, če želimo ohraniti najbolj ogrožene vrste ptic. Potrebujemo takojšnjo akcijo!

Slovenci se ponašamo z velikim deležem gozda, dober glas o naših gozdovih pa sega tudi v tujino. Žal pa imamo kljub veliki površini gozda ohranjenega le manj kot 1 % starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih. Prav ta je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, katere lahko ohranimo le z odločnim ukrepanjem.

Trend želimo obrniti, zato smo na DOPPS pripravili akcijo, s katero želimo začeti gozd podarjati naravi. Sodeluje lahko prav vsak posameznik ali podjetje ter s tem pomaga ohraniti naše naravne gozdove in vrste, ki so odvisne od njih tudi za prihodnje generacije.

V zadnjem času v Sloveniji z gozdom gospodarimo vse bolj intenzivno. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se od leta 2004 v povprečju vsako leto odpira več kot 400 km novih gozdnih prometnic za spravilo lesa. Posledično z odpiranjem gozdov izgubljamo stare, naravne, še nedotaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi, naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Taki gozdovi, za katere je značilna velika količina odmrle lesne mase, nastajajo stoletja in nudijo zatočišče številnim dragocenim gozdnim organizmom, ki jim rečemo gozdni specialisti. Mednje sodijo številne vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane. Za njihovo ohranjanje je nujna učinkovita in takojšnja vzpostavitev novih naravi prepuščenih gozdov.

V okviru projekta Varuhi naravnih gozdov želimo zagotoviti večji delež naravi prepuščenih gozdov, zato bomo s pomočjo srčnih ljudi – varuhov, zbirali sredstva za nakup vsaj 10 ha gozda, ki ga bomo podarili oz. vrnili naravi. Vanj ne bomo posegali, prepustili ga bomo naravnemu razvoju in s tem ohranjali gozdne specialiste, kot so belohrbti detel, koconogi čuk, črna štorklja, divji petelin in mali muhar, ter številne druge gozdne organizme.

Prepričani smo, da znamo Slovenci narediti korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in pristopiti k varstvu najbolj ogroženih komponent biotske raznolikosti v njih.

Akcijo že podpirajo nekateri znani obrazi in ustanove. Podpri jo tudi ti! Obišči www.gozdnispecialisti.si in spoznaj, kako lahko pomagaš ohraniti naše naravne gozdove in ogrožene vrste v njih. 

 

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Skupaj za gozdove

, Novice

Gozdovi so na svetovnem merilu ogroženi kot še nikoli doslej. Deforestacija oz. krčenje gozdov je najbolj aktualen problem v državah tretjega sveta, kjer so pod udarom predvsem tropski deževni pragozdovi. Od leta 1990 je svet izgubil 178 milijonov hektarjev gozdov, vsako leto pa izgubimo območje gozda približno velikosti Grčije. Če stopnjo hitrosti izgube prenesemo na slovensko pokrajino pa vsakih 7 minut izgine za Blejsko jezero (145 ha) gozda.

Glavno gonilo takega nesmotrnega uničevanja je kmetijstvo, ki je odgovorno za kar 80 % krčenja gozdov po celem svetu. Gozdne površine se spreminja predvsem v pašnike in drevesne nasade, ki pa seveda nimajo primerljive ekološke funkcije z naravnimi gozdovi. Povpraševanje EU po uvoženih kmetijskih proizvodih pomembno prispeva h krčenju tropskih gozdov. Največji delež deforestacije povzroča uvoz palmovega olja iz jugovzhodne Azije ter soje, sladkorja in govedine iz Latinske Amerike. Pomemben prispevek ima tudi uvoz kave, kakava in gume. EU je tako odgovorna za približno 10 % svetovnega deleža krčenja gozdov. V Evropi so doma velike finančne institucije, ki vlagajo v škodljiva kmetijska podjetja in si zatiskajo oči pred uničevanjem naravnih ekosistemov.

Naravni, še nedotaknjeni gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo za življenje na Zemlji, saj organizmom zagotavljajo kisik, hrano, vodo, zavetje. Dom so 80 % svetovnih kopenskih vrst, vključno s pticami, žuželkami, dvoživkami in rastlinami. Tigri, jaguarji, orangutani, nosorogi, sloni in številne druge najbolj karizmatične vrste na svetu so odvisne od gozdnih habitatov. A tudi mi smo odvisni od gozdov, saj nam zagotavljajo čist zrak, vodo in naravne vire kot so les in zdravila. Nenazadnje nas ščitijo pred podnebnimi spremembami, sušo in celo pandemijami.

Krakovski gozd. Foto: Alen Ploj

V Evropi imamo danes bistveno večje površine gozdov, kot smo jih imeli pred stoletjem, kar je posledica zaraščanja krajine zaradi opustitve tradicionalne rabe po drugi svetovni vojni.

Gozdovi se torej vračajo na mnoga mesta, kjer jih že stoletja ni bilo. A zavedati se moramo, da nimajo vsi gozdovi enake vrednosti. Stari, naravni in prvobitni gozdovi v katere človek še ni posegal imajo izjemno pomembno ekološko, a tudi zgodovinsko-kulturno funkcijo. Takih gozdov imamo žal zelo malo. Veliko več je gospodarskih gozdov, katerih glavni namen je pridobivanje lesa, naravne procese v njih pa največkrat povsem zanemarjamo.

V Sloveniji znaša delež starih, prvobitnih gozdov, ki so zavarovani kot gozdni rezervati, le manj kot 1 % celotne površine gozda v državi. Populacije številnih gozdnih ptic so zaradi vse bolj intenzivnega gozdarjenja že močno zdesetkane. Kritično nam primanjkuje gozdnih rezervatov in večjih gozdnatih zavarovanih območji, ki bi bili izključno namenjeni učinkovitemu ohranjanju biotske raznolikosti.  

Zato na DOPPS-u podpiramo vsakršno pobudo za ohranjanje primarnih, naravnih gozdov, ker se dobro zavedamo pomembne funkcije, ki jo ti ekosistemi imajo za živalstvo, rastlinstvo, biotsko raznolikost in nenazadnje za nas same.

Okoljske organizacije, združene v kampanji #Together4Forests, pozivamo nacionalne vlade, naj omejijo prispevek EU k uničevanju gozdov in ekosistemov ter kršitvam človekovih pravic po svetu.

Podpri akcijo tudi ti in PODPIŠI PETICIJO.  

 

Pismo evropskim poslancem za zaščito naših gozdov

, Novice

Evropska Komisija je dne 14. julija 2021 objavila revizijo Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (EU 2018/2001, z dne 11. December 2018), v kateri so predstavljene ambicije in cilji za uresničitev novega podnebnega cilja do leta 2030. Aktualna revizija Direktive še naprej spodbuja izkoriščanje gozdnega lesa v elektrarnah.

Ta podatek je izjemno zaskrbljujoč namreč kar polovica lesa posekanega na območju EU, se pokuri za pridobivanje energije. To znatno prispeva k degradaciji gozdov ter izgubi biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Stanje populacij nekaterih zavarovanih in ogroženih gozdnih vrst ptic, ki so vezane na starejše gozdne sestoje z višjo zalogo lesne mase, na območjih Natura 2000 v Sloveniji, kaže na to, da trenutna praksa gospodarjenja z gozdom, neugodno vpliva na številčnost in razširjenost vrst.

Nedavni dokazi znanstvenikov kažejo tudi na to, da spodbujanje uporabe gozdne biomase kot obnovljivega vira povečuje emisije toplogrednih plinov v primerjavi z emisijami premoga v naslednjih desetletjih. Sežiganje lesa je največji vir onesnaževanja z delci v EU. V Sloveniji k onesnaževanju z delci v znatnem deležu prispevajo mala kurišča, med katerimi je prevladujoča vloga prav kurilnih naprav na les. Ta so v letu 2018 k skupnim izpustom PM10 delcev na nivoju države prispevala 58 %, k skupnim izpustom PM2,5 delcev pa kar 70 %.

Kot zastopniki interesa narave in okolja smo se zato s pismom podpore obrnili na slovenske predstavnike Evropskega parlamenta, da nam s skupnimi močmi pomagajo zaščititi gozdove, podnebje, biotsko raznovrstnost in zdravje.

Pismo podpore (pdf)