Arhiv oznak: GPS telemetrija

Franček prispel v Afriko

, Sporočila za javnost
Franček je črna štorklja s posebnim poslanstvom, saj raziskovalcem pomaga razkrivati način življenja teh ogroženih slovenskih ptic. foto: Dušan Klenovšek

Franček je črna štorklja s posebnim poslanstvom, saj raziskovalcem pomaga razkrivati način življenja teh ogroženih slovenskih ptic.
foto: Dušan Klenovšek

Franček, prva slovenska črna štorklja z GPS oddajnikom, je v petek, 10. 10. 2014, dosegel Afriko, natančneje Tunizijo. Po nekajdnevnem bivanju na Siciliji, se je podal na 270 kilometrov dolg let proti severni obali Tunizije, kjer sedaj počiva in se hrani ob vodnih telesih.

Franček je na Sicilijo iz kontinentalnega dela Italije prispel 4. 10. prek Mesinske ožine, ki je znano ozko grlo za seleče se ptice, to je ozko območje, ki ga ptice med selitvijo množično prečkajo. Na Siciliji se je nato hranil na prodiščih rek, kot so reka Fiumaro na severu Sicilije in dve prodnati reki v osrednjem delu Sicilije. Franček se sicer pretežno prehranjuje z manjšimi ribami, poleg tega pa ima rad tudi žabe, plazilce, ptice in nevretenčarje.

Dolgi let proti Afriki

V četrtek, 9. 10. popoldne, je Franček odletel na Levanzo, majhen otok tik ob zahodni obali Sicilije, kjer je prespal na zahodnem delu otoka, najverjetneje na enem od borovcev v makiji, tipu nizkega sredozemskega rastja. Od tam se je naslednjega jutra podal na 270 kilometrov dolg let proti severni obali Tunizije, ki ga je opravil v okoli 7 urah. Njegova hitrost leta nad morjem je bila 30-40 km/h. Sedaj počiva in se hrani ob vodnih telesih približno 20 km južno od mesta Mateur.

Kam se bo odpravil sedaj?

Katarina Denac, varstvena ornitologinja DOPPS, odgovarja: »Iz podatkov GPS in satelitske telemetrije vemo, da črne štorklje večinoma prezimujejo v pasu med Ekvatorjem in Saharo. Nekatere pa se podajo še malo malo južneje od Ekvatorja, v zahodni ali pa vzhodni del Afrike. Del evropske populacije pa prezimuje tudi na Iberskem polotoku. Za Frančka pa bomo še videli, kam bo odletel, saj Tunizija skoraj gotovo ni njegov končni cilj.«

 
Več o Frančku in njegovi dosedanji poti preberite tukaj.

Spremljajte Frančkovo selitveno pot v Afriko skupaj z nami!

V petek je Franček iz Sicilije preko Sredozemskega morja odletel v Tunizijo. Kam bo odpotoval sedaj?

V naslednjih tednih bomo na naši spletni strani redno objavljali novice z informacijami o njegovi najnovejši lokaciji.
Celotno Frančkovo pot si lahko pogledate tudi na spletni strani Migration map.

Sporočilo za javnost (pdf)

Franček na selitveni poti

, Sporočila za javnost
Franček je črna štorklja s posebnim poslanstvom, saj raziskovalcem pomaga razkrivati način življenja teh ogroženih slovenskih ptic. foto: Dušan Klenovšek

Franček je črna štorklja s posebnim poslanstvom, saj raziskovalcem pomaga razkrivati način življenja teh ogroženih slovenskih ptic.
foto: Dušan Klenovšek

Franček je prva slovenska črna štorklja, ki jo spremljamo s pomočjo GPS telemetrije. Po uspešni gnezditvi v bližini reke Mure se je v začetku avgusta odpravil na dolgo pot v Afriko. Spremljajte njegovo potovanje skupaj z nami!

Franček je prav posebna črna štorklja s pomembnim poslanstvom. Strokovnjaki iz DOPPS so ga ujeli 5. junija letos v bližini vasi Slaptinci v Slovenskih goricah in nanj namestili GPS oddajnik. Tako želimo pobližje spoznati življenje teh ptic, saj je bilo vse do letošnjega leta o načinu življenja (ekologiji) črne štorklje v Sloveniji bolj malo znanega.

Kljub svoji velikosti so namreč te ptice, v primerjavi z bolj znanimi sorodnicami belimi štorkljami, precej skrivnostne in redko opazovane živali. Gnezdijo skrite v odmaknjenih in težko dostopnih gozdovih, prehranjujejo pa se ob gozdnih potokih.

Skrivnostno življenje ob reki Muri

Franček ima štiri mladiče, za katere je hrano iskal na območju med naselji Bakovci, Dolnja Bistrica, Ljutomer, Godemarci, Drakovci, Slaptinci in Vučja vas. Od gnezda se je med prehranjevanjem redno oddaljil do 16 kilometrov, občasno pa celo več.

Franček je za varstvo narave ob reki Muri prispeval pomembne podatke, ki smo jih pridobili med njegovim gnezdenjem v Sloveniji. Katarina Denac, varstvena ornitologinja DOPPS, pojasnjuje: “Na osnovi zbranih podatkov lahko zaključimo, da so vodni in močvirni življenjski prostori ob reki Muri izjemnega pomena za varstvo črne štorklje. Gre za najboljše območje za to vrsto v Sloveniji.”

Franček na selitvi

V petek, 8. 8. 2014, pa se je Franček po uspešni gnezditvi podal na selitev. Odselil se je na Madžarsko, v širšo okolico mesta Kecskemét, okoli 300 kilometrov zračne črte od svojega gnezda. Na Madžarskem je prebival dober mesec in pol, v soboto, 27. 9. 2014, pa se je odpravil južneje. Najprej se je ustavil na vzhodu Bosne, nato pa pot nadaljeval na Mljet, v tamkajšnji nacionalni park, kjer je bil do ponedeljka.

“Zaradi dolgega bivanja na Madžarskem in relativno kratkih premikov, ki jih je tam delal, nas je za Frančka močno zaskrbelo. Lahko bi bil namreč poškodovan ali oslabel, s pravočasno pomočjo pa bi mu bilo mogoče rešiti življenje. Madžarske kolege iz MME/BirdLife Hungary smo zato prosili, da so na teren poslali enega najboljših naravovarstvenih nadzornikov, ki je Frančka našel in fotografiral v petek, 26. 9. 2014,” razburljivo dogajanje opisuje Katarina Denac.

Kam bo Franček poletel sedaj? Spremljajte njegovo potovanje v Afriko skupaj z nami!
foto: Dejan Bordjan

Ptica je bila v dobri telesni kondiciji in je na Madžarskem nabirala tekom gnezdenja izpraznjene zaloge maščobe. Dolga pot na jug bo namreč zelo naporna. Madžarski kolegi so nam tudi povedali, da je letos pri njih »mišje leto«. Najbrž se je ravno zato na območju močvirja pri Szentesu skupaj s Frančkom zadrževalo še 10–15 drugih črnih štorkelj.

 

Spremljajte Frančkovo selitveno pot v Afriko skupaj z nami!

V torek je Franček z Mljeta odletel najprej na Korčulo, nato pa čez Jadransko morje v Italijo. Kam bo odpotoval sedaj?

V naslednjih tednih bomo na naši spletni strani redno objavljali novice z informacijami o njegovi najnovejši lokaciji.
Celotno Frančkovo pot si lahko pogledate tudi na spletni strani Migration map.

Sporočilo za javnost (pdf)


Za izjemno prijaznost in terensko pomoč se najlepše zahvaljujemo Urmasu Sellisu, Szabolcsu Soltu, Petru Őzeju in Eniko Anni Tamas. Skupna skrb za dobrobit ene same ptice je v Frančkovem primeru daleč presegla državne meje!

Telemetrija sredozemskih vranjekov v Sloveniji

, Novice
Vranjek

Od oktobra 2012 do konca avgusta 2014 so ornitologi z GPS sledilnimi napravami in barvnimi obročki opremili 29 osebkov sredozemskega vranjeka.
foto: Mirko Kastelic

Zaključili smo s triletnim spremljanjem sredozemskih vranjekov z GPS telemetrijo. Prvi rezultati kažejo, da so te ptice zelo zveste svojim prehranjevalnim območjem, ki jih uporabljajo med letovanjem na slovenskem morju. Podatki o gibanju 21 vranjekov bodo pomembna podlaga pri opredeljevanju novih morskih območij Natura 2000, ki bodo namenjena dolgoročnemu varstvu teh ogroženih ptic.

Strokovnjaki iz DOPPS so s pomočjo GPS telemetrije v okviru evropskega LIFE projekta SIMARINE-NATURA v preteklih treh letih zahtevnega terenskega dela pridobivali podrobne podatke o domačih okoliših sredozemskih vranjekov. Te izmuzljive in skrivnostne ptice v slovenskem morju letujejo od pozne pomladi do pozne jeseni, gnezdijo pa v zimskem času na skalnih obalah in samotnih otokih južnega Jadrana.

GPS telemetrija, ki smo jo v tem projektu prvič v Sloveniji uporabili na pticah, sicer v zadnjih letih postaja vse pogosteje uporabljena metoda v ekoloških raziskavah prostoživečih živali, saj omogoča pridobivanje natančnih podatkov o lokacijah in premikanju sicer težko sledljivih vrst.

Vranjek

Sredozemski vranjek Šime, ki je bil 5. oktobra 2012 ujet pri Izoli, je postal pionir ptičje GPS telemetrije v Sloveniji.
foto: Urša Koce

Trenutno se na območju slovenskega morja nahaja še šest vranjekov z delujočimi oddajniki

Večino vranjekov so z namenom, da jih opremijo z oddajniki, ornitologi ujeli na bojah pri Izoli, ki jih vranjeki uporabljajo kot dnevna počivališča tekom prehranjevanja na morju. Letos so ujeli kar 12 osebkov in jim namestili barvne obročke in oddajnike. Tako so izpolnili načrt, da bomo tekom projekta pridobili podatke z najmanj 20 osebkov.

Pri telemetriji so uporabili GPS sledilne naprave, ki se napajajo preko solarne plošče in v dobrih svetlobnih pogojih omogočajo zajem lokacije vsake pol ure. Prenos podatkov poteka prek GSM omrežja, strokovnjaki pa jih nato spremljajo preko internetnega portala. Naprave so na ptice kot nahrbtnik z naramnicami iz teflonskega traku nameščene trajno.

 

In kdo so bili največji potepuhi?

»Največji potepuh med »našimi« vranjeki je bil gotovo Ilija, ki smo ga ujeli pri Izoli. Sprva se je zadrževal na sredini Tržaškega zaliva, se nato preselil na obrobje delte Soče, ter se kasneje vrnil k nam, v Piranski zaliv. Žal je kot kaže nekaj dni po vrnitvi poginil v bližini Savudrije. Daleč od naše obale zahajata tudi Tartini, ki smo ga ujeli pri Strunjanu, in Bepo, ujet pri Izoli. Oba sta mladostna osebka,« odgovarja varstvena ornitologinja in vodja projekta dr. Urša Koce.

Kot posebnost naj omenimo še vranjeka Anteja, ki so ga kot mladiča v gnezdu na otoku Oruda vzhodno od Lošinja obročkali že hrvaški kolegi. Ante bo spomladi dopolnil pet let in je povsem zadovoljen s turistično ponudbo v Piranskem zalivu, le da ga piranski brancin kot kaže ne zanima, saj se vranjeki prehranjujejo predvsem z gospodarsko manj zanimivimi vrstami rib.

Ornitologe sedaj čakajo analize podatkov in oblikovanje predlogov varstvenih območij za ohranjanje teh ogroženih ptic

»Vranjeki so nam posredovali kopico podatkov, na osnovi katerih bomo lahko določili značilnosti njihovih domačih okolišev. Začetne analize kažejo, da je večina vranjekov zelo zvesta svojim območjem prehranjevanja, ki se tekom sezone in celo med leti ne spreminjajo bistveno,« prva spoznanja razkriva Urša Koce.

 
Po statistični obdelavi podatkov o številčnosti in razširjenosti vranjekov, pridobljenih na terenu v letih 2012–2014, bodo ornitologi lahko identificirali morska Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA). Predlog IBA bomo konec oktobra posredovali na BirdLife International, kjer ga bodo pregledali pristojni strokovnjaki in območja nato vključili v uradni IBA inventar. Tako bomo dobili uradno zasnovo in strokovne podlage za pripravo predloga novih morskih območij Natura 2000, ki ga bo izdelal Zavod za varstvo narave.

Podatki o vseh ujetih vranjekih so dostopni na spletni strani projekta.

 
Več o sredozemskem vranjeku in projektu si lahko ogledate v kratkem dokumentarnem filmu, ki je nastal v okviru projekta.