Ko nam narava pokaže pot

Izguba biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe so največje okoljske grožnje, s katerimi se srečujemo danes. Trenutno stanje biotske raznovrstnosti v Evropi je zaskrbljujoče, cilji strategije biotske raznovrstnosti za leto 2020 niso bili doseženi. V kolikor želimo do leta 2030 doseči novo zastavljene cilje Strategije biotske raznovrstnosti za leto 2030 je nujno potrebnih več naložb.

Podnebne spremembe in biotska raznovrstnost so medsebojno povezane in jih je treba reševati skupaj. Za reševanje tovrstnih kriz je EU v okviru Evropskega zelenega dogovora določila vrsto podnebnih in okoljskih ciljev. Za dosego teh ciljev bo potrebno v naslednjem desetletju znatno povečati sredstva in naložbe, ki bodo namenjena reševanju te problematike.

Trenutno aktualni Načrti za okrevanje in odpornost članic EU, med drugim tudi Slovenije, so vključevali zelo majhno količino sredstev za obnovo biotske raznovrstnosti. V nekaterih primerih so vključeni tudi ukrepi, ki škodujejo biotski raznovrstnosti, kot so na primer novi namakalni sistemi in večji projekti upravljanja voda. Izvedba takšnih projektov lahko zaradi sprememb vodnega režima in poseganja v priobalni prostor znatno vpliva na ekosisteme.

Na spodnji povezavi si lahko ogledate poročilo (v angleščini), ki ga je skupaj s fundacijo EuroNatur pripravila mreža CEE Bankwatch Network. Poročilo prikazuje študije primerov uspešnih projektov obnove in ohranjanja biotske raznovrstnosti ter ukrepov za prilagajanje podnebju in blažitvi podnebnih sprememb v Evropi. Ti primeri služijo ozaveščanju o številnih načinih, kako je narava lahko ključni del obnove našega gospodarstva, ki nam prinese številne gospodarske, socialne in zdravstvene koristi.

Evropski parlament in kmetijski ministri držav članic so naravi obrnili hrbet

Pozno sinoči so kmetijski ministri držav članic Evropske unije sprejeli stališče o bodoči Skupni kmetijski politiki EU (SKP). Poslanci Evropskega parlamenta so glasovali tudi o predlogu SKP, ki je bil kljub številnim kritikam s strani znanstvenikov, državljanov in okoljevarstvene skupnosti odobren z veliko podporo.

»Svet in parlament sta s tem napovedala vojno evropskemu zelenemu dogovoru. Namesto da bi na stotine tisoč kmetijam pomagali pri prehodu v podnebju in naravi prijazno kmetovanje, bomo škodljiv sistem subvencij iz preteklosti podpirali tudi v bodoče in to z davkoplačevalskim denarjem. Ker se trenutnih okoljskih problemov, kot so denimo podnebna kriza, suša in množična smrtnost žuželk, ne da rešiti na tovrsten način, se bomo še naprej borili proti temu katastrofalnemu reformnemu dogovoru, poslanci Evropskega parlamenta pa imajo še vedno možnost, da reformo zavrnejo v petek.«

Nekaj okoljsko ambicioznih predlogov, ki jih je kmetijska ministrica Julia Klöckner predstavila nemškemu predsedstvu Sveta, je bilo nato prek pogajanj močno oslabljenih. Zaradi strahu pred konflikti z različnimi interesnimi skupinami so poiskali najnižji skupni imenovalec – na račun narave in podnebja. S tem se je zmanjšala možnost po pomoči nekaterim že tako ogroženim skupinam organizmov, kot so opraševalci in ptice. Vrste in površine habitatov sicer po vsej Evropski uniji upadajo z osupljivo hitrostjo. Slednje je ta teden ponovno poudarilo poročilo Evropske agencije za okolje.

Priba (Vanellus vanellus) Foto: Jure Novak

Ministrica Julia Klöckner je za ukrepe v sklopu t. i. eko shem sicer uveljavila minimalni proračun v višini 20%, vendar brez natančne določitve učinkovitosti ukrepov. V najslabšem primeru naj bi začeli veljati šele leta 2024, kar pa je za preobrat v kmetijski politiki premalo in mnogo prepozno. Hkrati že obstajajo namigi, vključno z razpletom glasovanja v Evropskem parlamentu, da bodo te sheme prisiljene izpolnjevati ekonomske cilje in bi lahko slepo subvencionirale tehnologije (npr. tehnologije preciznega kmetovanja), katerih vplivi na okolje so v celoti odvisni od tega, kako in za kaj se jih uporablja.

Glasovanje o drugih spremembah v dokumentaciji se nadaljuje do petka. Sedaj upamo, da bodo poslanci Evropskega parlamenta vsaj v naslednjih dneh pri končnem glasovanju izkoristili priložnost in kmetijsko politiko jasno povezali s cilji zelenega dogovora in pariškega podnebnega sporazuma. O ustreznih predlogih (AM1199 in AM808) naj bi sicer glasovali to sredo, vendar je končni dogovor treba oceniti kot celoten paket, predvsem v povezavi z njegovo zmožnostjo prispevati ali spodkopati zeleni dogovor EU.

»V času, ko odločevalci trdijo, da pri svojih odločitvah vedno bolj poslušajo znanost, so poslanci Evropskega parlamenta naravi zadali hladen poljub smrti. SKP financira iztrebljanje narave po Evropi. Parlament pa je sedaj izglasoval, da ji nameni še dodatnih 400 milijard evrov davkoplačevalskega denarja – s svojim škandaloznim manevrom je omogočil, da je bilo glasovanje nepričakovano in v zadnjem hipu prestavljeno na en dan prej. Evropski poslanci tako niso imeli časa, da bi opravili svojo demokratično dolžnost. Znanstveniki so dogovor obsodili. Poslanci pa imajo še vedno čas, da premislijo o tem škodljivem predlogu ter namesto intenzivnim kmetijskim lobijem prisluhnejo državljanom Evropske unije, ki so jih izvolili.«

Sporočilo za javnost, 21.10.2020

198 podpisnikov poziva k zelenemu okrevanju v kmetijstvu

198 političnih odločevalcev, podjetnikov, trgovinskih združenj, nevladnih organizacij in intelektualcev z Janezom Potočnikom, nekdanjim evropskim komisarjem za okolje med letoma 2009 in 2014 ter sedanjim predsednikom fundacije RISE in Foruma za prihodnost kmetijstva, na čelu, v posebni izjavi poziva k zelenemu okrevanju v kmetijstvu.

Izjava podpira EU strategijo za kmetijstvo (»Farm to fork strategy«) in Biodiverzitetno strategijo (»Biodiversity strategy«) kot načrta za trajnostno kmetijstvo ter prihaja en mesec pred glasovanjem Evropskega parlamenta in kmetijskih ministrov držav članic o bodoči Skupni kmetijski politiki (SKP). Za slednjo bo najverjetneje namenjenih skoraj 400 milijard evrov, kar predstavlja 32% celotnega proračuna Evropske unije.

Priba (Vanellus vanellus)
Foto: Jure Novak

Glasovanje bo odločalo o porabi denarja znotraj SKP v naslednjih sedmih letih. Z ozirom na njeno razsežnost pa bo tudi določilo, ali bo Evropska unija dejansko lahko dosegla zastavljene cilje Zelenega dogovora.

V izjavi nekdanji evropski komisar poziva k usmeritvi denarja evropskih davkoplačevalcev v oblikovanje ekološke odpornosti in k SKP, ki bo osredotočena na izvajanje načel Zelenega dogovora in z njim povezanih strategij. Le tako bomo kmetom pomagali pri prehodu na dolgoročni trajnostni model kmetovanja.