Peticija Rešimo reko Muro

Reka Mura

Narava reke Mure, njenih rečnih rokavov, mrtvic, poplavnega gozda in drugih življenjskih prostorov je izjemna in neponovljiva tako v nacionalnem kot mednarodnem merilu.
foto: Luka Božič

Reka Mura je še zadnja slovenska velika nižinska reka, ki ni pregrajena s hidroenergetskimi jezovi. Zaradi izjemne biotske raznovrstnosti nacionalnega in mednarodnega pomena je razglašena za območje Nature 2000 in je del predlaganega Unescovega petdržavnega biosfernega območja Mura–Drava–Donava, poznanega tudi kot evropska Amazonka. Podpišite peticijo.

Nominacijo slovenskega dela Mure za biosferno območje je lani (19. 10. 2016) podprla tudi vlada. Kljub temu pa ji grozi uničenje s hidroenergetskimi jezovi, kar bi pomenilo nepopravljivo uničenje narave in okolja, posledice pa bi najbolj čutili lokalni prebivalci.

Trenutno poteka postopek za odobritev gradnje HE Hrastje-Mota, čemur nasprotujemo, saj bi odobritev tega projekta lahko pomenila »odprtje vrat« gradnji verigi dodatnih hidroelektrarn na reki Muri, porečje Mure pa bi bilo za vedno uničeno. Z namenom ohranitve reke Mure je nastala tudi kampanja rešimo Muro pod sloganom “Naj Mura teče brez ovir – stop HE Hrastje-Mota!”.

Poziv Vladi Republike Slovenije

Vlada Republike Slovenije naj ustavi postopke za umestitev HE Hrastje-Mota in drugih predvidenih hidroelektrarn na reki Muri ter naj razglasi slovenski del reke Mure za izključitveno območje (»no-go« area), kjer ne bi bilo več možno graditi hidroenergetskih jezov.

Status stranskega udeleženca podeljen

V začetku meseca smo na društvo z Upravnega sodišča prejel sodbo, s katero je sodišče razveljavilo odločitev Ministrstva za okolje in prostor (MOP), da DOPPS nima pravice sodelovati kot stranski udeleženec v upravnem postopku celovite presoje vplivov načrtovane hidroelektrarne Hrastje-Mota na okolje. Tokrat Ministrstvo za okolje in prostor po navodilih sodišča popravlja napako iz lanskega leta.

DOPPS je vlogo za udeležbo v postopku posredoval na MOP 1.6.2015. Na MOPu so vlogo ignorirali več kot pol leta. Šele po številnih posredovanjih so januarja lani izdali sklep, s katerim pa so DOPPSu udeležbo v postopku zavrnili.

Zoper sporni sklep MOPa je DOPPS 15.1.2016 vložili tožbo na Upravno sodišče. Sodišče je s sodbo z dne 5.1.2017 presodilo, da je bilo ravnanje MOPa nezakonito in ministrstvu naložilo, da DOPPSu z odločbo prizna položaj stranskega udeleženca v postopku CPVO.

MOP je s sklepom z dne 16.1.2017 DOPPSu priznal status stranskega udeleženca v postopku celovite presoje vplivov na okolje za plan – Državni prostorski načrt za HE Hrastje Mota na Muri.

Sklep MOP, 16.1.2017 (pdf)

2017_9_1_ciconia_nigra_web_-milancerar

MOP nezakonito preprečuje DOPPSu sodelovanje v postopku presoje vplivov HE na Muri na okolje

Odvetnik Tomaž Petrovič, ki zastopa DOPPS, je z Upravnega sodišča prejel sodbo, s katero je sodišče razveljavilo odločitev Ministrstva za okolje in prostor (MOP), da DOPPS nima pravice sodelovati kot stranski udeleženec v upravnem postopku celovite presoje vplivov načrtovane hidroelektrarne Hrastje-Mota na okolje.

2017_9_1_ciconia_nigra_web_-milancerar

Na MOP poteka postopek celovite presoje vplivov (CPVO) načrtovane hidroelektrarne Hrastje-Mota na okolje. Elektrarna je načrtovana na reki Muri, ki je največja slovenska reka brez velikih energetskih in drugih za naravo najbolj uničujočih objektov, in ena zadnjih ohranjenih velikih nižinskih rek sploh. To je območje z visoko biodiverziteto in vrhunsko območje ohranjene narave.

V DOPPSu smo zaskrbljeni zaradi načrtov o izgradnji hidroelektrarn na Muri. Bojimo se, da bi to pomenilo obsežno razvrednotenje enkratnega rečnega ekosistema z razvejanimi rečnimi rokavi, mrtvicami in poplavnimi gozdovi. Bojimo se tudi, da bi poseg pomenil veliko grožnjo mednarodno pomembnim populacijam ptic na območju.

Zato smo že leta 2009 odgovorne pozvali:

  • da skrbno pretehtajo, če je hidroelektrarne sploh mogoče zgraditi brez prekomerne škode za naravo
  • da nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom narave, vključijo v najzgodnejše faze načrtovanja projekta in presojanje njegovih vplivov na naravo
  • da vse postopke vodijo transparentno in družbeno odgovorno.

Na DOPPSu razočarano ugotavljamo, da smo pri MOPu naleteli na gluha ušesa. Ne le, da se za naš poziv ne menijo, pač pa zavestno nezakonito preprečujejo sodelovanje nevladnim organizacijam v postopku CPVO. DOPPS je vlogo za udeležbo v postopku posredoval na MOP 1.6.2015. Na MOPu so vlogo ignorirali več kot pol leta. Šele po številnih posredovanjih so januarja lani izdali sklep, s katerim pa so DOPPSu udeležbo v postopku zavrnili.

Nezakoniti sklep je pripravil podsekretar Jure Likar, podpisala pa ga je ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.
Zoper sporni sklep MOPa je DOPPS potem vložili tožbo na Upravno sodišče. Sodišče je z omenjeno sodbo presodilo, da je bilo ravnanje MOPa nezakonito in ministrstvu naložilo, da DOPPSu z odločbo prizna položaj stranskega udeleženca v postopku CPVO. Odločbo pričakujemo v tednu ali dveh.

Rudolf Tekavčič, predsednik DOPPS: »Umeščanje hidroelektrarne na reko Muro je okoljsko in strokovno zelo občutljivo vprašanje. S tem ko ministrstvo samovoljno in nezakonito onemogoča civilni družbi njeno nadzorno funkcijo, investitorju dela medvedjo uslugo. Porajajo se dvomi, če od ministrstva sploh še lako pričakujemo transparentno in pošteno odločanje v tej zadevi«

Na DOPPSu se z zaskrbljenostjo sprašujemo, če se ne ponavlja nesrečni primer Volovja reber. Tudi primer Volovja reber se je začel z nezakonitim preprečevanjem sodelovanja civilne družbe v postopkih presojanja vplivov načrtovanih vetrnic na okolje. Z nestrokovnimi in nezakonitimi odločitvami so takrat okoljsko ministrstvo in organi v njegovi sestavi investitorju povzročili desetletno zamudo in milijonske nepotrebne stroške.