Kosec na Barju 2015, rezultati popisa

Letošnji popis koscev na Ljubljanskem barju razkriva, da se je njegov življenjski prostor močno skrčil. Na Barju so le še tri nekoliko večja območja s pomembnim deležem primernega habitat za kosca: (1) ob reki
Iščici, (2) okrog NR Iški morost in vasi Lipe ter (3) med Bevkami in Notranjimi Goricami.

Zemljevid

Rjavi poligoni predstavljajo mesta z istopajočo gostoto koscev. Izrisani so s Kernelovo metodo. Intenzivnejša barva ustreza večji gostoti.

Ljubljansko barje je že veliko let pod posebnim drobnogledom ornitologov, saj gre za eno izmed najbolj dragocenih območij za travniške in druge vrste ptic kmetijske kulturne krajine pri nas. Tukaj med drugim prebiva tudi največja slovenska populacija koscev, saj jih na Barjanskih mokrotnih travnikih gnezdi skoraj polovica. Prostovoljci na društvu število pojočih samcev preštejemo vsako let že od leta 2002, dvakrat pa smo jih tudi v 90. letih.

Tomaž Jančar, koordinator popisa, je po analizi podatkov povedal: “Rezultati kažejo, da je letos znova pelo več samcev, kar je seveda razveseljivo. Poleg morda ugodnejših vremenskih razmer lahko to verjetno pripišemo tudi dejstvu, da smo letos popise opravili časovno bolj skoncentrirano in prej, ko je bilo pokošenih še nekoliko manj travnikov.”

Sadove so obrodile tudi dodatne delavnice za popisovalce spomladi: “Letos smo s pomočjo prostovoljcev napravili izjemen napredek pri natančnosti določanja lokacij. Velik del ploskev je bil popisan s pomočjo GPS naprav ali s pomočjo triangulacije. To je zelo pomembno, saj bomo tako lahko natančneje analizirali, kaj se je s temi travniki tekom leta dogajalo, in koliko koscev sploh lahko uspešno odgnezdi.”

Kosec, foto: Tomaž Mihelič

Število pojočih samcev koscev (Crex crex) se je na Ljubljanskem barju, najpomembnejšem območju zanje v Sloveniji, od začetka 90. let že skoraj prepolovilo.
foto: Tomaž Mihelič

Za kosce je na Ljubljanskem barju vse manj prostora

Žal je populacija koscev na Barju od začetka 90. let upadla že za skoraj polovico, nič bolje pa ne kaže tudi na večini drugih pomembnejših območjih zanje v državi. Glavni vzrok za nazadovanje je intenzivno kmetijstvo, v zadnjih letih na Ljubljanskem barju predvsem v obliki intenzifikacije ekstenzivnih travnikov in zgodnje košnje, ki koscu ne omogoča niti vzreje prvega legla.

Z namenom večjega razumevanja vpliva intenzifikacije rabe travnikov na koščevo populacijo smo zato na društvu hkrati s popisi koscev tudi letos organizirali popis pokošenosti travnikov in rabe drugih zemljišč, s čimer želimo posredno raziskati njihov gnezditveni uspeh. Te podatke ornitologi trenutno še analizirajo, zato bodo rezultati predvidoma znani v naslednjem mesecu.

Rezultati popisa kosca na Ljubljanskem barju v letu 2015 – predstavitev (ppsx)

Najbolj ogrožena mednarodno pomembna območja za ptice na svetu

Po zadnji raziskavi organizacije BirdLife International je več kot 350 mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA) na svetu močno ogroženih, saj zanje obstaja velika verjetnost, da bodo izgubljena za vedno. Med njimi so tudi tri slovenska območja.

IBA

vir: BirdLife International

Mednarodno pomembna območja za ptice so največje in najbolj celovito omrežje ključnih območij za varstvo biotske pestrosti na svetu. Ta program, pri katerem po standardizirani metodologiji sodelujejo nacionalni partnerji organizacije BirdLife International po vsem svetu, poteka že štiri desetletja, do danes pa so opredelili že 12.000 IBA.

V okviru projekta “IBAs in danger” (IBA v nevarnosti) je BirdLife opredelil 356 najbolj ogroženih območij, ki se nahajajo v 122 državah in so v neposredni nevarnosti, da bo njihova velika naravovarstvena vrednost kmalu izgubljena. Približno polovica od teh območij je po nacionalni ali mednarodni zakonodaji tudi pravno zaščitena kot zavarovana območja.

“Rezultati projekta “IBAs in Danger” omogočajo, da se bodo lahko vladne in razvojne institucije, mednarodne okoljske in naravovarstvene organizacije, gospodarstvo ter širša civilna družba osredotočili na nujno potrebne ukrepe za preprečevanje nadaljne škode in izginjanja teh območij”, pravi Melanie Heath, direktorica BirdLife International za znanost, politiko in informiranje.

Dva primera najbolj ogroženih IBA sta na primer nižinski gozdovi na otoku São Tomé, ki jih ogrožajo industrijske plantaže, jez načrtovane hidroelektrarne in krivolov, in Tasmansko morje med Avstralijo in Novo Zelandijo, ki je pomembno območje za prehranjevanje globalno ogroženih morskih ptic in sesalcev. Žal je ocenjena količina plastičnih odpadkov, ki jih živali po nesreči zaužijejo, v tem morju višja kot kjer koli drugje na svetu.

Neslavna slovenska trojica

Med najbolj ogrožena IBA na svetu so uvrstila tudi območja Ljubljansko barje, Mura in Snežnik – Pivka, za katere je bil ocenjen močan pritisk s strani različnih virov ogrožanja. Na Ljubljanskem barju sta to predvsem intenzifikacija kmetijstva in v manjši meri urbanizacija, na reki Muri energetika in kmetijstvo, na območju Snežnik – Pivka pa intenziviranje gozdarstva.

Telemetrija sredozemskih vranjekov v Sloveniji

Vranjek

Od oktobra 2012 do konca avgusta 2014 so ornitologi z GPS sledilnimi napravami in barvnimi obročki opremili 29 osebkov sredozemskega vranjeka.
foto: Mirko Kastelic

Zaključili smo s triletnim spremljanjem sredozemskih vranjekov z GPS telemetrijo. Prvi rezultati kažejo, da so te ptice zelo zveste svojim prehranjevalnim območjem, ki jih uporabljajo med letovanjem na slovenskem morju. Podatki o gibanju 21 vranjekov bodo pomembna podlaga pri opredeljevanju novih morskih območij Natura 2000, ki bodo namenjena dolgoročnemu varstvu teh ogroženih ptic.

Strokovnjaki iz DOPPS so s pomočjo GPS telemetrije v okviru evropskega LIFE projekta SIMARINE-NATURA v preteklih treh letih zahtevnega terenskega dela pridobivali podrobne podatke o domačih okoliših sredozemskih vranjekov. Te izmuzljive in skrivnostne ptice v slovenskem morju letujejo od pozne pomladi do pozne jeseni, gnezdijo pa v zimskem času na skalnih obalah in samotnih otokih južnega Jadrana.

GPS telemetrija, ki smo jo v tem projektu prvič v Sloveniji uporabili na pticah, sicer v zadnjih letih postaja vse pogosteje uporabljena metoda v ekoloških raziskavah prostoživečih živali, saj omogoča pridobivanje natančnih podatkov o lokacijah in premikanju sicer težko sledljivih vrst.

Vranjek

Sredozemski vranjek Šime, ki je bil 5. oktobra 2012 ujet pri Izoli, je postal pionir ptičje GPS telemetrije v Sloveniji.
foto: Urša Koce

Trenutno se na območju slovenskega morja nahaja še šest vranjekov z delujočimi oddajniki

Večino vranjekov so z namenom, da jih opremijo z oddajniki, ornitologi ujeli na bojah pri Izoli, ki jih vranjeki uporabljajo kot dnevna počivališča tekom prehranjevanja na morju. Letos so ujeli kar 12 osebkov in jim namestili barvne obročke in oddajnike. Tako so izpolnili načrt, da bomo tekom projekta pridobili podatke z najmanj 20 osebkov.

Pri telemetriji so uporabili GPS sledilne naprave, ki se napajajo preko solarne plošče in v dobrih svetlobnih pogojih omogočajo zajem lokacije vsake pol ure. Prenos podatkov poteka prek GSM omrežja, strokovnjaki pa jih nato spremljajo preko internetnega portala. Naprave so na ptice kot nahrbtnik z naramnicami iz teflonskega traku nameščene trajno.

 

In kdo so bili največji potepuhi?

»Največji potepuh med »našimi« vranjeki je bil gotovo Ilija, ki smo ga ujeli pri Izoli. Sprva se je zadrževal na sredini Tržaškega zaliva, se nato preselil na obrobje delte Soče, ter se kasneje vrnil k nam, v Piranski zaliv. Žal je kot kaže nekaj dni po vrnitvi poginil v bližini Savudrije. Daleč od naše obale zahajata tudi Tartini, ki smo ga ujeli pri Strunjanu, in Bepo, ujet pri Izoli. Oba sta mladostna osebka,« odgovarja varstvena ornitologinja in vodja projekta dr. Urša Koce.

Kot posebnost naj omenimo še vranjeka Anteja, ki so ga kot mladiča v gnezdu na otoku Oruda vzhodno od Lošinja obročkali že hrvaški kolegi. Ante bo spomladi dopolnil pet let in je povsem zadovoljen s turistično ponudbo v Piranskem zalivu, le da ga piranski brancin kot kaže ne zanima, saj se vranjeki prehranjujejo predvsem z gospodarsko manj zanimivimi vrstami rib.

Ornitologe sedaj čakajo analize podatkov in oblikovanje predlogov varstvenih območij za ohranjanje teh ogroženih ptic

»Vranjeki so nam posredovali kopico podatkov, na osnovi katerih bomo lahko določili značilnosti njihovih domačih okolišev. Začetne analize kažejo, da je večina vranjekov zelo zvesta svojim območjem prehranjevanja, ki se tekom sezone in celo med leti ne spreminjajo bistveno,« prva spoznanja razkriva Urša Koce.

 
Po statistični obdelavi podatkov o številčnosti in razširjenosti vranjekov, pridobljenih na terenu v letih 2012–2014, bodo ornitologi lahko identificirali morska Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA). Predlog IBA bomo konec oktobra posredovali na BirdLife International, kjer ga bodo pregledali pristojni strokovnjaki in območja nato vključili v uradni IBA inventar. Tako bomo dobili uradno zasnovo in strokovne podlage za pripravo predloga novih morskih območij Natura 2000, ki ga bo izdelal Zavod za varstvo narave.

Podatki o vseh ujetih vranjekih so dostopni na spletni strani projekta.

 
Več o sredozemskem vranjeku in projektu si lahko ogledate v kratkem dokumentarnem filmu, ki je nastal v okviru projekta.