Spoznaj gozdne specialiste: KOCONOGI ČUK

Koconogi čuk je majhna vrsta sove, ki je aktivna izključno v nočnem času. Zanj so značilne velike rumene oči in začuden pogled.

Koconogi čuk. Foto: Jure Novak

Naseljuje iglaste gozdove v gorskem svetu, predvsem na nadmorski višini med 600 in 1400 metrov. Najdemo ga tudi v nižje ležečih gozdovih, kjer pa je več plenilcev (denimo kune) in tekmecev, kot je lesna sova, zato si raje izbira gozdove v višjih legah.

Odrasli koconogi čuki so sivo rjave barve z belimi pegami, mladiči pa so bolj čokoladno rjavo obarvani.

Večji del življenja preživijo v samoti, družabni postanejo le v paritveni sezoni, ko je treba poskrbeti za nadaljevanje rodu. Samec takrat poišče ustrezno duplo, kamor nastavi plen in prične s petjem. S tem privabi samico, ki dobro pregleda duplo in če tudi ona le-to prepozna kot ustrezno mesto za gnezdenje, jo tako tudi osvoji.

Koconogega čuka bomo tako našli le tam, kjer je v gozdu dovolj starih dreves z dupli. Taka drevesa so v gospodarjenih gozdovih redka, kar bistveno omejuje razširjenost te zanimive in malo poznane vrste sove.

V okviru projekta Varuhi naravnih gozdov bomo zato na DOPPS s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. Ti gozdovi bodo izvzeti iz gospodarjenja, zato bo v njih tudi več dreves z dupli. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je koconogi čuk.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Varuhi koconogega čuka Adi Smolar, Lorella Flego in Ninna Kozorog. 

Gozdni specialisti potrebujejo tvojo pomoč

ALARM: V Sloveniji imamo bistveno premalo naravnih gozdov. Trend moramo obrniti, če želimo ohraniti najbolj ogrožene vrste ptic. Potrebujemo takojšnjo akcijo!

Slovenci se ponašamo z velikim deležem gozda, dober glas o naših gozdovih pa sega tudi v tujino. Žal pa imamo kljub veliki površini gozda ohranjenega le manj kot 1 % starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih. Prav ta je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, katere lahko ohranimo le z odločnim ukrepanjem.

Trend želimo obrniti, zato smo na DOPPS pripravili akcijo, s katero želimo začeti gozd podarjati naravi. Sodeluje lahko prav vsak posameznik ali podjetje ter s tem pomaga ohraniti naše naravne gozdove in vrste, ki so odvisne od njih tudi za prihodnje generacije.

V zadnjem času v Sloveniji z gozdom gospodarimo vse bolj intenzivno. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se od leta 2004 v povprečju vsako leto odpira več kot 400 km novih gozdnih prometnic za spravilo lesa. Posledično z odpiranjem gozdov izgubljamo stare, naravne, še nedotaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi, naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Taki gozdovi, za katere je značilna velika količina odmrle lesne mase, nastajajo stoletja in nudijo zatočišče številnim dragocenim gozdnim organizmom, ki jim rečemo gozdni specialisti. Mednje sodijo številne vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane. Za njihovo ohranjanje je nujna učinkovita in takojšnja vzpostavitev novih naravi prepuščenih gozdov.

V okviru projekta Varuhi naravnih gozdov želimo zagotoviti večji delež naravi prepuščenih gozdov, zato bomo s pomočjo srčnih ljudi – varuhov, zbirali sredstva za nakup vsaj 10 ha gozda, ki ga bomo podarili oz. vrnili naravi. Vanj ne bomo posegali, prepustili ga bomo naravnemu razvoju in s tem ohranjali gozdne specialiste, kot so belohrbti detel, koconogi čuk, črna štorklja, divji petelin in mali muhar, ter številne druge gozdne organizme.

Prepričani smo, da znamo Slovenci narediti korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in pristopiti k varstvu najbolj ogroženih komponent biotske raznolikosti v njih.

Akcijo že podpirajo nekateri znani obrazi in ustanove. Podpri jo tudi ti! Obišči www.gozdnispecialisti.si in spoznaj, kako lahko pomagaš ohraniti naše naravne gozdove in ogrožene vrste v njih. 

 

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Alarm za naravo: kampanja

Danes bodo nevladne okoljske organizacije po vsej Evropi začele skupno spletno akcijo za rešitev evropske narave, ki jo ogroža deregulacijski načrt predsednika Evropske komisije Junckerja

Akcija poimenovana “Alarm za naravo” [1] bo omogočila državljanom 28 EU držav sodelovanje v javnem posvetovanju Evropske komisije o zakonodaji, ki varuje naravo v Evropi. Mednarodne NVO BirdLife, WWF (Svetovni sklad za naravo), Evropski okoljski biro in Prijatelji zemlje bodo organizirale in promovirale akcijo, ki bo potekala na svetovnem spletu. Akciji se pridružujejo tudi številne slovenske naravovarstvene in okoljske NVO.

Spletna akcija pomeni začetek vseevropske kampanje proti slabitvi naravovarstvenih prizadevanj in za učinkovitejše izvajanje evropske naravovarstvene zakonodaje. V akciji združujejo svoje moči okoljske NVO iz vse Evrope, ki želijo mobilizirati člane, podpornike in splošno javnost ter tako sporočiti Evropski komisiji, da hočejo, da se veljavna evropska naravovarstvena zakonodaja ohrani in začne učinkoviteje izvajati.

Evropska naravovarstvena zakonodaja (Ptičja in Habitatna direktiva) slovi kot ena najboljših na svetu in v resnici prispeva pri varstvu živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov pred izumiranjem. Zaradi nje ima Evropa v svetovnem merilu največje omrežje varovanih območij, Natura 2000, ki pokriva petino evropskega kopnega in 4 % evropskih morij.

Evropska komisija se je odločila izvesti poglobljeno presojo obeh direktiv, da bi ugotovili, če »primerno varujeta naravo« [2]. Ta proces se odvija v vzdušju, ki je izrazito nenaklonjeno do ohranjanja narave. To ilustrira retorika predsednika Evropske komisije Junkerja o zakonodaji, ki bo bolj prijazna do industrije in gospodarstva ter o »zmanjševanju zelenih administrativnih bremen«.

Preko internetne akcije nevladnikov bodo državljani lahko sodelovali v javnem posvetovanju Evropske komisije do 24. julija 2015. To je v tem postopku edina priložnost, ko lahko širša javnost izrazi svoje poglede in pričakovanja.

Izjave voditeljev štirih največjih krovnih okoljskih nevladnih organizacij v Evropi:

Angelo Caserta, direktor evropskega dela BirdLife International: »Na voljo so kupi znanstvenih dokazov, da obe direktivi dajeta rezultate, če se ju ustrezno izvaja. In številni primeri kažejo, da direktivi nista oviri za dober ekonomski razvoj. Zato je moje vprašanje predsedniku Junkerju in podpredsedniku Timmermanu preprosto: zakaj se pri vsem delu, ki ga je treba postoriti v Uniji, ukvarjamo prav s klestenjem naravovarstvene zakonodaje?«

Martin Šolar, direktor WWF Adria pravi: »WWF se več kot 30 let bori, da bi imela Evropa učinkovito naravovarstveno zakonodajo, ki bo zgled vsemu svetu. Zato ne bomo mirno gledali, kako si nekateri prizadevajo to zakonodajo zavreči, čeprav je že sedaj zelo siromašna, saj vsebuje le dve direktivi in nič več. Nihče ne bo imel koristi od tega, če bomo uro evropskih naravovarstvenih predpisov prestavili nazaj. Ne narava sama in ne mi ljudje, katerih blagostanje je odvisno od nje. Zato zdaj začenjamo poziv javnosti, da naravo skupaj obdržimo pri življenju.«

Jeremy Wates, generalni sekretar Evropskega okoljskega biroja (EEB): »Evropska komisija je ta čas tako preokupirana z idejami o deregulaciji in zmanjševanju administrativnih bremen, da je slepa za usodo ogroženih živalskih vrst in njihovega življenjskega prostora. Namesto da spodkopavajo naravovarstveno zakonodajo, naj se Evropska komisija in države članice raje potrudijo za njeno učinkovitejše izvajanje. S tem bodo dosegli da bo ta zakonodaja prinašala velike koristi naravi in s tem nam in našim gospodarstvom.«

Magda Stoczkiewicz, direktorica Prijateljev Zemlje Evrope (Friends of the Earth): »Mi vsi imamo pravico do narave – in skubljenje predpisov, ki jo varujejo, bi bila katastrofa za evropske državljane in za naravo, ki jo imamo radi. Zato mobiliziramo ljudi po vsej EU, da bomo jasno in glasno povedali – naša narava ni na razpolago grabežljivcem. Od naših politikov pričakujemo, da jo bodo varovali za nas vse in za bodoče generacije.«

2015-05-12_Alarm za naravo!-kampanja_02 [1] nevladna internetna akcija bo dostopna na naslednjih povezavah:
Alarm za naravo(v Sloveniji)
www.naturealert.eu

[2] Javno posvetovanje Evropske komisije je dostopno tule: Public consultation as part of the ‘fitness check’ for EU nature legislation (Birds Directive, Habitats Directive)

Več informacij o pravnih postopkih v zvezi s Ptičjo in Habitatno direktivo:

Preverjanje ustreznosti (Fitness Check): Evropska komisija ta čas izvaja poglobljeno analizo naravovarstvenih direktiv kot del širše REFIT agende. Presoja se, če obe direktivi »ustrezata namenu«. To pomeni, da se preverja, če direktivi v veljavni obliki na učinkovit način prispevata k ciljem ohranjanja vrst in habitatov evropskega pomena in če je to v skladu z drugimi politikami Evropske unije.

Postopek revizije (Review Process): Če bo na koncu postopka preverjanja ustreznosti (do junija 2016) Evropska komisija odločila, da direktivi »ne ustrezata namenu«, lahko začne postopek revizije, kar pomeni, da obravnava različne možnosti za spremembo direktiv in oceni okoljski, gospodarski, administrativni in socialni vpliv takšnih sprememb. Na koncu se lahko odloči, da sprememb ne bo, da se združita obe direktivi v eno, da se spremenijo samo Dodatki direktiv (npr. seznami vrst/habitatov, ki se varujejo), ali pa, da predlaga nekaj pravno nezavezujočih inštrumentov.

Postopek spremembe (Revision process): Če bo na koncu postopka preverjanja ustreznosti Evropska komisija odločila, da je treba direktivi spremeniti, bo to predlagala državam članicam. O predlogu spremenjenih direktiv bodo nato razpravljale in se pogajale države članice in Evropski parlament. Preden se o spremenjenih direktivah dogovorijo in ju sprejmejo na Svetu EU in v Parlamentu, lahko traja več let.

Kampanjo podpirajo:

2015-05-12_Alarm za naravo!-kampanjo podpirajo_04

Sporočilo za javnost: Alarm za naravo: kampanja okoljevarstvenih organizacij proti spodkopavanju naravovarstvene zakonodaje s strani Evropske komisije (PDF)
Natura2000 factsheet (PDF)

Kontakti

DOPPS: Bia Rakar, 031 269 811, bia.rakar@dopps.si
WWF Adria: Bojan Stojanović, 051 367 362, bstojanovic@wwf.panda.org
BirdLife Europe: Luca Bonaccorsi, +32 478 20 62 84, luca.bonaccorsi@birdlife.org
Evropski okoljski biro (EEB): Philippa Jones, +32 471 57 01 81, philippa.jones@eeb.org
Friends of the Earth Europe: Paul Hallows, + 32 2 839 10 33, paul.hallows@foeeurope.org