Populacije ptic, sesalcev, plazilcev, dvoživk in žuželk po vsej Evropi so v strmem upadu zaradi škodljivih praks intenzivnega kmetijstva. Evropski vodilni znanstveniki zato pozivajo Evropsko unijo k reformi trenutno uničujoče skupne kmetijske politike (SKP) in posledično k zaustavitvi njenega, pogosto nepovratnega, izkoreninjanja narave.
Organizacije celotne Evrope in širše, ki jih zastopa 2.500 znanstvenikov so se danes prvič z odprtim pismom obrnile na Evropski parlament. V pismu poudarjajo skupno znanstveno spoznanje, da je vedno večja izguba biodiverzitete močno povezana z intenziviranjem kmetijstva ter dodajajo naj Evropska unija kmetijsko politiko, trenutno ključno gonilno silo uničevanja narave, v bodoče prilagodi podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti.
Državljani Evropske unije trenutno preko davkov plačujejo skoraj 60 milijard evrov za potrebe izplačil subvencij v okviru skupne kmetijske politike, ki po večini financirajo intenzivno in industrijsko kmetijstvo. Tovrsten model kmetovanja pa neposredno vodi do izgube biotske raznovrstnosti, onesnaženja vode in zraka, prekomernega črpanja vode, drastičnega povečanja uporabe pesticidov in prispeva k podnebni krizi.
V pismu znanstveniki soglašajo, da je omenjeni način kmetovanja privedel do strmega upada evropskih populacij ptic kmetijske kulturne krajine. Slednji je bil med letoma 1980 in 2015 namreč več kot 55 %. Podobni trendi so bili zaznani tudi pri drugih živalskih in rastlinskih vrstah, ki so vezane na kmetijsko krajino. V naravnih rezervatih Nemčije je bil v 27 letih zabeležen 76 % upad populacij žuželk. Omenjeni trendi so skrb vzbujajoči, saj so manj številčne obstoječe populacije bolj ranljive za izumrtje. Kot ključne vzroke za upad biotske pestrosti v kmetijski krajini, znanstveniki izpostavljajo odstranjevanje nekaterih krajinskih elementov (npr. mejic in dreves), uporabo pesticidov, širjenje namakalnih sistemov in izgubo pašnikov.
V podporo pismu Harriet Bradley, sodelavka za področje kmetijske politike, BirdLife Europe, pravi: »Znanstveni dokazi govorijo sami po sebi – intenzivno kmetijstvo ubija naravo. Če skupna kmetijska politika ne bo celostno spremenjena – če ne bomo naredili prostora za naravo – potem bodo obljube Zelenega sporazuma za Evropo v povezavi z biodiverziteto in podnebjem samo prazne besede na še enem dodatnem papirju.«