Arhiv oznak: kmetijstvo

Razvoj in biodiverziteta lahko gresta z roko v roki

, Novice

Pred kratkim objavljena znanstvena raziskava je ocenila vpliv različnih scenarijev človeškega razvoja na biodiverziteto z uporabo podatkov Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN).

Raziskava, objavljena v reviji Conservation Letters, je povezala deset organizacij, med katerimi je bil tudi BirdLife International, in razvila nove pristope za oceno vpliva različnih razvojnih odločitev. Rezultati so pokazali, da bo dosedanji model rasti in razvoja v prihodnosti pripeljal do povečevanja ogljikovih emisij in ogromne izgube gozdnih površin.

2015_26_1_polje_Medvedci_TilenBasle

Razvoj ali biodiverziteta? Ali oboje?
foto: Tilen Basle

Naraščajoča človeška populacija in ekonomski razvoj bosta povečala povpraševanje po hrani, energiji in ostalih ključnih surovinah, kot so čista voda, vlakna in les. Dosedanji model bi temu povpraševanju zadostil s povečano kmetijsko proizvodnjo, ribištvom in krčenjem gozda. Ti ukrepi bi zmanjšali odstotek revnih in izboljšali zdravje ljudi, vendar bi naravno okolje plačalo veliko ceno. V takšnem modelu za veliko večino vrst ni pričakovati izboljšanja njihovega dosedanjega stanja.

»Ni potrebno, da sta človekov razvoj in ohranjanje biodiverzitete tekmeca,« je povedal glavni avtor članka Piero Visconti in pojasnjuje: »Odkrili smo obstoj alternativnega scenarija, ki odpravlja lakoto, revščino in povečuje človekovo dobro počutje, hkrati pa izboljšuje trende biodiverzitete po vsem svetu.«

Raziskovalci so nov scenarij poimenovali »Sprememba porabe« in temelji na bolj učinkoviti rabi sedanjih kapacitet. S tem bi se dostopnost hrane, vode in energije za revne povečala, v razvitem svetu pa bi se poraba na prebivalca zmanjšala z zmanjševanjem izgub v proizvodnji in procesiranju žit ter bolj zdravim načinom prehranjevanja, ki vključuje manj mesa.

»Ta raziskava na nov način ocenjuje vplive različnih razvojnih scenarijev na biodiverziteto, hkrati pa prikazuje izjemno vrednost podatkov Rdečega seznama. Ti ne pripomorejo le k prepoznavanju prioritet za naravovarstvene akcije, temveč prispevajo tudi k boljšemu razumevanju prihodnjih razvojnih odločitev,« je povedal soavtor članka Dr. Stuart Butchart, vodja na področju znanosti pri BirdLife International.

Več lahko preberete v izvirnem članku z naslovom “Human development and biodiversity conservation can go hand in hand, study finds“.

Slovenske gorice obiskali člani društva za ohranjanje zlatovrank iz Avstrije

, Novice

V začetku novembra smo člani DOPPS v osrednjih Slovenskih goricah gostili člane društva Lebende Erde im Vulkanland (L.E.i.V), ki se na avstrijskem Štajerskem ukvarjajo z varstvom in ohranjanjem zlatovrank. Osnovni namen njihovega obiska je bil ogled nekdanjega območja Natura 2000 Slovenske gorice – doli, kjer so do leta 2005 gnezdile zlatovranke ali zlatovrenke, kot jim pravijo domačini.

Nekdaj enotna populacija se zdaj ponovno širi v Slovenijo

2014_12_1_zlatovranka_skupina_Mojca_Podletnik

O razlogih za izumrtje zlatovranke v Sloveniji.
foto: Mojca Podletnik

Pred letom 2005, ko je v Slovenskih goricah nazadnje gnezdila zlatovranka, so ornitologi zlatovranke na jugovzhodu avstrijske Štajerske in pri nas šteli kot enotno populacijo zlatovrank na robu njene razširjenosti v tem delu Evrope. Že takrat so avstrijski kolegi z nameščanjem gnezdilnic pomagali slovenskim, saj so se zavedali, da bodo brez izboljšanja življenjskih pogojev in ohranitve zlatovrank v Sloveniji, v prihodnje težko ohranili zadnje zlatovranke tudi pri njih. V Slovenskih goricah je bilo za zlatovranke žal prepozno, na avstrijskem Štajerskem pa ornitologi z ogromnimi napori in velikimi finančnimi spodbudami za kmete ohranjajo še zadnje 3 pare!

Predsednik L.E.i.V. Bernard Wieser, malo v šali, malo zares: »V zadnjih dveh letih se je financiranje ukrepov za ohranitev zlatovrank pri nas zelo zmanjšalo. Glede na dejstvo, da je zlatovranka pri vas na Goričkem zopet uspešno gnezdila, pričakujemo, da boste Slovenci v naslednjih 10 letih prevzeli pobudo za njeno ohranitev na tem območju«.

Skupne aktivnosti za izboljšanje življenjskih razmer za zlatovranke

2014_12_1_Jakobski_dol_Gregor_Domanjko

Podoba Jakobskega dola v jeseni.
foto: Gregor Domanjko

V prihodnje z društvom Lebende Erde im Vulkanland načrtujemo skupne aktivnosti, ki bi zlatovrankam lahko pomagale pri ponovni naselitvi v Slovenskih goricah. Zato je obisk štel tudi kot ogled posameznih dolov, kjer bi izvedli nekatere ukrepe. Ogledali smo si dolino Velke, kjer je zlatovranka nazadnje gnezdila, se z njimi sprehodili v Jurovskem dolu in Malni ter izlet končali v Jakobskem dolu oz. Zgornji Velki.

Koordinator obiska Gregor Domanjko: »Avstrijskim kolegom smo predstavili razloge za izumrtje zlatovranke v Slovenskih goricah, ki so podobni tistim pri njih; pretirana uporaba fitofarmacevtskih sredstev, izsuševanje travnikov in sprememba v koruzne njive ter posek mejic in posamičnih dreves zaradi lažjega obdelovanja s traktorji. Posledično je zlatovranka izgubila mesta za gnezdenje, drastično pa se je zmanjšalo tudi število žuželk. «

Z namenom predstaviti problematiko zlatovrank v Slovenskih goricah domačinom bomo v februarju v knjižnici v Lenartu izvedli predavanje o izvedenih naravovarstvenih ukrepih za ohranitev zlatovrank na Goričkem.

Programi razvoja podeželja – bodo resnično prispevali k varstvu evropske naravne dediščine?

, Novice

V ponedeljek, 15. septembra, je v Bruslju potekala konferenca o prispevku novih Programov razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 k doseganju ciljev varstva narave in okolja v Evropski uniji (EU). Na dogodku, ki so ga organizirale vodilne okoljske nevladne organizacije v Bruslju BirdLife Europe, CEEweb in EEB ter romunska Fundatia ADEPT, so se srečali predstavniki nevladnih in vladnih organizacij iz več kot 15 držav, med katerimi je bil tudi DOPPS.

Kulturna krajina

Kako dolgo se bo tradicionalna, ekstenzivna kulturna krajina še lahko upirala pritiskom škodljivih ukrepov kmetijske politike?
foto: Franc Bračko

Tekom letošnje jeseni je dogajanje na področju kmetijske in gozdarske politike v Evropi še posebno barvito. Programi razvoja podeželja, ki jih morajo države članice pripraviti po reformi Skupne kmetijske politike, so v zaključnih fazah priprave in sprejemanja. To so pomembni dokumenti, na podlagi katerih bodo v prihodnjih šestih letih kmetje in organizacije, ki delujejo na podeželju, lahko pridobile sredstva za ukrepe kot so blaženje vpliva kmetijstva na okolje, investicije v kmetijstvo in gozdarstvo, podpora razvoju podeželskega gospodarstva in izboljšanje socialne strukture.

Razvoj podeželja zadnje upanje za podporo upadajoči biotski pestrosti kmetijske kulturne krajine

Reforma Skupne kmetijske politike (SKP) v EU, ki je bila sprejeta lansko leto, kljub načelni odločitvi za njeno »ozelenitev«, ni izpolnila pričakovanj, da bo uspela zaustaviti trend vse hitrejšega izginjanja biotske pestrosti na evropskem podeželju. Zato je še toliko več pozornosti namenjene razvoju podeželja, ki je eden od ključnih stebrov SKP. Nujno je namreč, da so programi razvoja podeželja v državah članicah zasnovani tako učinkovito, da bodo javna sredstva resnično porabljena za ukrepe, ki bodo v naslednjih letih prinesli opazne rezultate.

Kljub temu vsebina predlaganih ukrepov v številnih državah ni obetavna. Tudi v Sloveniji je več resnih razlogov za zaskrbljenost, saj je v preteklem letu in pol priprav vse več dobrih naravovarstvenih ukrepov izginilo iz osnutka nacionalnega dokumenta. Žal je prostora za izboljšave zdaj ostalo zelo malo, saj je proces sprejemanja v zaključnih fazah, ko potekajo pogajanja med Evropsko komisijo in državami članicami.

Ariel Brunner, vodja enote za politiko EU pri BirdLife Europe, je v zaključnem govoru na konferenci poudaril, da se, medtem ko se je na političnem parketu izgubila še ena priložnost, biotski pestrosti v kulturni krajini izteka čas. Izgubili smo že več kot 50 odstotkov populacij nekdaj pogostih gnezdilk kmetijske kulturne krajine, na nekaterih območjih pa so populacije evropskih metuljev upadle za več kot 70 odstotkov. A še več – čas se izteka tudi za majhne, tradicionalne družinske kmetije, ki na evropskem podeželju hitro izumirajo. Skupaj z njimi pa tudi pomembno znanje o tradicionalni rabi in kmetovanju, ki je ustvarilo krajino, kot jo v Evropi poznamo danes, je še prepričan Brunner.

 
Več o reformi Skupne kmetijske politike (v angleščini).