Arhiv oznak: Projekt LIVEDRAVA

Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji

Predstavili smo se na 45. sejmu Narava – zdravje

, Novice

Med 13. in 16. novembrom 2014 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal že 45. sejem Narava – zdravje. Sejem promovira zdrav življenjski slog, kar je v lanskem letu pritegnilo 22.000 obiskovalcev, ki so si lahko ogledali več kot 300 razstavljavcev. Tudi letos ni bilo nič drugače, razstavljavci pa so se predstavili v šestih sklopih – Prehrana, Zdravje, Naravna kozmetika, Gibanje, Wellness in Zeleno sobivanje. V slednjem se je skupaj z drugimi naravovarstvenimi organizacijami predstavilo tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

2014_17_11_narava_zdravje_Tilen_Basle

Tako kot sejem je bila tudi naša stojnica pisana in je postregla z mnogimi informacijami.
foto: Tilen Basle

Mokrišča v Sloveniji

V ospredje sklopa Zeleno sobivanje so bila letos postavljena mokrišča v Sloveniji, katerim veliko pozornost namenjamo tudi v našem društvu. Za njihovo varstvo varstvo si med drugim prizadevamo tudi z upravljanjem nekaterih od teh edinstvenih območij, med katere lahko štejemo tudi naši tri naravne rezervate (Naravni rezervat Škocijanski zatok, Naravni rezervat Iški morost in Naravni rezervat Ormoške lagune), zato smo na stojnici v okviru sejma poseben poudarek dali prav tem. Obiskovalci so tako lahko izvedeli več o aktualnem dogajanju v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, spoznali kosca in naš trud za njegovo ohranitev v Naravnem rezervatu Iški morost ter napredek projekta LIVEDRAVA, v okviru katerega se ustanavlja Naravni rezervat Ormoške lagune. Na stojnici so bile na voljo predstavitvene brošure za obiskovalce, hkrati pa so jim z veliko dodatnimi informacijami postregli tudi naši prostovoljci.

»Glede na to, kako obsežen in pisan je bil sejem, moram reči, da je bila naša stojnica dobro obiskana. Zloženke in plakati so kar izginjali – nekateri bolj, drugi manj načrtno izbrani. Najboljši utrinki so bili tisti, ko so starejši obiskovalci in obiskovalke prišli do stojnice z vzdihom “Ooo, ptički!” in delili svoje izkušnje z nami. Odkrito rečeno pa se na žalost še vedno nisem domislila, kateri bi bil lahko “tisti ptič s črno črto čez hrbet”,« je svojo izkušnjo v vlogi prostovoljke na sejmu opisala Manca Velkavrh.

Predstavitev tudi na velikem platnu

Drugi dan sejma se je društvo predstavilo tudi v multimedijski obliki, saj so se v predstavitvenem prostoru odvrteli štirje kratki dokumentarni filmi, ki predstavljajo utrinke iz naših društvenih aktivnosti. Občinstvu smo prikazali dokumentarce Mokrišča v plamenih, Sredozemski vranjek, UPKAČ in Urejanje gnezdišč breguljke.

Reka Drava ima več prostora zase in za svoje prebivalce.

, Novice

Nižinski del reke Drave je nekoč sestavljala glavna struga, ki jo je prepletalo mnogo manjših stranskih rokavov. Ti so predstavljali edinstvena življenjska okolja za mnoga živa bitja, hkrati pa so rokavi ob narasli vodi to posrkali vase in tako preprečili razlivanje reke. Ob izgradnji hidroelektrarn na spodnji Dravi se je ta proces naravne zaščite pred poplavami okrnil, hkrati pa so mnoge živali izgubile dragocen življenjski prostor. Danes poskušamo z konkretnimi naravovarstvenimi akcijami ponovno oživiti te procese in reki vrniti življenje.

2014_11_10_rokav_Drava_Dominik_Bombek

V stranski rokav pri Vurberku ponovno teče voda iz reke Drave.
foto: Dominik Bombek

Brez vode ni življenja!

V začetku novembra smo v okviru projekta LIVEDRAVA zaključili prvo izmed treh predvidenih renaturacij rečnih rokavov na reki Dravi. Mrtev rečni rokav pri Vurberku, skozi katerega že dolgo ni tekla voda, smo odprli in tako vzpostavili ponoven pretok vode. S tem bomo ugodno vplivali na mehkolesno loko in številna druga živa bitja. Vodomec in mali martinec bosta v živem rokavu našla odlično mesto za prehranjevanje, številne ribe primerno drstišče, hkrati pa bo rokav predstavljal nov življenjski prostor za mnoge dvoživke, kačje pastirje in ostale žuželke.

Nova spoznanja prenašamo v prakso.

Na nasproti strani rečnega rokava v Vurberku smo prav tako pričeli z odstranjevanjem kamnometa na levem bregu reke Drave. Z odstranitvijo kamnometa bomo ponovno omogočili bočno erozijo reke, ki bo tako ustvarila primeren življenjski prostor za gnezdenje vodomca in breguljke. S tem bomo reki dali tudi več prostora, s čimer bo v primeru visokih voda uspešneje zadrževala vodo znotraj svoje struge. Gre za prvi tovrsten primer odstranjevanja kamnometa z naravovarstvenim ozadjem v Sloveniji.

Vsa dela potekajo v sklopu akcije C.8 – Obnova rečnih brežin in akcije C.9 – Izdelava gnezditvenih sten za breguljko in vodomca projekta LIVEDRAVA, ki je sofinanciran iz evropske Life+ sheme. Z omenjenimi akcijami bomo izboljšali življenjski prostor za številne ogrožene vrste živali in rastlin, hkrati pa pripomogli k boljši protipoplavni varnosti ob reki Dravi.

Ormoške lagune – vračanje bisera pticam, naravi in ljudem

, Novice

Ormoške lagune že več kot 30 let izkazujejo veliko naravovarstveno vrednost, saj so tukaj dom in zatočišče našle številne ptice in druga živa bitja. Skupaj z zaposlenimi v Tovarni sladkorja Ormož, d. d., in mnogimi prostovoljci smo že od 80. let vzdrževali in ohranjali območje tako, da je bilo za ptice čim bolj primerno. Po zaprtju tovarne pa je v trudu po ohranitvi območja nastal projekt LIVEDRAVA, del katerega je tudi vzpostavitev novega slovenskega naravnega rezervata – Ormoške lagune.

Septembra 2012 je DOPPS pričel z izvajanjem projekta LIVEDRAVA, ki ga preko finančnega mehanizma Life+ sofinancira EU. Eden izmed ciljev tega projekta je tudi renaturacija Ormoških lagun in razglasitev območja kot naravni rezervat. S tem namenom bomo ponovno zagotovili dotok vode v bazene, uredili primerna življenjska okolja in bodoči rezervat uredili za obiskovalce. Območje bomo aktivno upravljali in obiskovalcem omogočili posebno doživetje narave. Več o Ormoških lagunah smo vam pripravili v zavihku Naravni rezervati.

Dela se nadaljujejo…

2014_11_5_cevovod_Dominik_Bombek

Cevovod iz Ormoškega jezera skrbi za dotok vode v bazene Ormoških lagun.
foto: Dominik Bombek

Od pričetka projekta smo na območju Ormoških lagun izvedli kar nekaj projektnih akcij. Med pomembnejšimi velja izpostaviti ureditev začasne projektne pisarne, izdelavo pašnega načrta in sistema pašnih ograj ter nakup petih vodnih bivolov, ki bodo s pašo pripomogli k upravljanju območja.

Dokončali smo tudi izgradnjo cevovoda, katerega delovanje smo preizkusili 20. oktobra 2014. Njegov namen je, da se z odvzemom vode iz Ormoškega jezera ponovno zagotovi zadostni dotok vode za vzpostavitev mokrišča v nekdanjih bazenih odpadnih vod. Cevovod deluje na principu natege. Natega je postopek, pri katerem tekočina teče iz višje ležečega mesta proti nižje ležečim. To pomeni, da za delovanje cevovoda, razen pri prvem polnjenju, ne potrebujemo črpalk, saj vodo iz Ormoškega jezera v smeri nižje ležečih bazenov požene teža. S tem, ko bomo bazene napolnili z vodo, bomo omogočili, da se ponovno vrnejo redke in ogrožene vrste ptic, za katere je bilo območje Ormoških lagun opredeljeno tudi kot Posebno območje varstva (SPA) v okviru omrežja Natura 2000.

»Trenutno v bazenih poteka tudi obnova življenjskih okolij. Z gradbenimi deli oblikujemo otočke in jarke, ki so na različnih globinah in ki bodo zagotavljali stalen preplet vlažnih in odprtih blatnih površin ter predelov s plitvo in globoko vodo. S temi ureditvami bomo pripravili ugoden gnezditveni in prehranjevalni habitat za številne vrste ptic, dvoživk, plazilcev, kačjih pastirjev, žuželk in drugih živih bitji,« je povedal Dominik Bombek, koordinator za izobraževanje in stike z javnostjo v projektu LIVEDRAVA.

Naravni rezervat Ormoške lagune bo priložnost tudi za številne mlade

2014_11_5_studenti_lagune_Sara_Usnik

Kljub slabemu vremenu je študente gnala velika vnema in zanimanje.
foto: Sara Usnik

V petek, 24. oktobra 2014, je 12 študentov smeri Varstvo narave na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem opravilo terenske vaje na Štajerskem. Ogledali so si aktivnosti projekta LIVEDRAVA, še posebno pa akcije za varstvo navadne čigre na Ptujskem jezeru, akcije odpiranja rečnih rokavov in renaturacijo lagun. Študentje so bili nad videnim navdušeni. Zanimale so jih številne podrobnosti za ustrezno izvedbo naravovarstvenih ukrepov in praktični napotki za izvedbo paše živine za nego habitata, pa tudi namigi za prijavo velikih naravovarstvenih projektov, kot so Life projekti.

»Dež, veter in mraz na terenu niso zmanjšali vneme mladih po znanju, kar izkazuje veliko motivacijo skupine in nas navdaja z upanjem nove generacije. Po ogledu ptujskega jezera, rokava v Markovcih pri Ptuju ter bazenov Ormoških lagun smo ekskurzijo končali z zanimivo skupno diskusijo v začasni, a zelo topli pisarni bodočega naravnega rezervata. Organizirani obiski študentov na območju zdaj postajajo že stalnica,« je povedal dr. Damijan Denac, ki je skupino popeljal po projektnem območju.

Renaturacije rek po vsej Evropi prinašajo novo življenje v evropske vode

, Novice

Obiskali smo zaključno konferenco projekta Vindel River LIFE na Švedskem

Reka

Sodobni projekti renaturacij rekam po vsej Evropi vračajo njihovo nekdanjo podobo.
foto: Tilen Basle

Po desetletjih preteklih regulacij rek, ki so imeli na biotsko pestrost in dinamiko rek dramatične posledice, danes po vsej Evropi potekajo aktivnosti za ponovno oživitev teh edinstvenih ekosistemov. V okviru projekta LIVEDRAVA smo se med 22. in 24. septembrom 2014 udeležili konference o renaturaciji rečnih strug s pomenljivim naslovom »Ponovno oživljanje voda«, ki je potekala v švedskem mestecu Lycksele.

 
Namen konference je bil izmenjava izkušenj, pridobljenih tekom številnih evropskih naravovarstvenih projektov. Predavatelji so predstavili rezultate renaturacij rečnih strug iz Irske, Škotske, Anglije, Švedske, Finske, Nemčije, Češke in Slovenije.

Konferenca

Konferenca je združila več kot 30 evropskih strokovnjakov.
foto: Tilen Basle


 
Dogodka se je udeležil tudi Tilen Basle, varstveni ornitolog DOPPS, ki je predstavil dosedanje raziskave in delo društva na reki Dravi ter prihodnje načrte v okviru projekta LIVEDRAVA. O svojih vtisih pravi: »Konferenca se je odvila v resnično pozitivnem in sproščenem vzdušju, ter je ponudila vpogled v različne metode in načine doseganja skupnega cilja – rekam vrniti življenje. Vrniti življenje, ki jim ga je s svojimi posegi v preteklosti odvzel človek.”

 

Uspešen švedski projekt renaturacije več kot 40 kilometrov rečnih odsekov v porečju reke Vindel

Konferenca je bila organizirana ob zaključku LIFE+ projekta Vindel River LIFE, ki so ga med letoma 2010 in 2014 vodili naši švedski kolegi. Cilj projekta je bil renaturacija pritokov reke Vindel, ki so bili v preteklosti regulirani in kanalizirani za potrebe spravljanja lesa. Reke in potoki so zato izgubili svojo strukturiranost, s tem pa je iz njih izginilo tudi življenje.

Svedska renaturacija

Z obnovo struge in odstranitvijo jezov so znova odprli selitvene poti za potočne postrvi in losose.
foto: Tilen Basle

Uničujoči posegi v strugo reke so imeli največji vpliv na nekatere vrste sladkovodnih školjk in ribe, predvsem na seleče se potočne postrvi in losose. Slednji se iz morja vračajo v reke, kjer se drstijo in odlagajo ikre. S projektom so renaturirali odseke strug na 19 pritokih reke Vindel v skupni dolžini 44 kilometrov in odstranili 18 jezov, ki so preprečevali selitev prej omenjenim vrstam rib. S tem so zanje odprli več kot 250 kilometrov rečnih strug, v katere se zdaj lahko ponovno vračajo.

Tilen Basle zaključuje: “Ob koncu konference smo se nekako vsi strinjali, da niso reke tiste, ki potrebujejo upravljanje, temveč ga potrebujemo predvsem mi sami – ljudje. Napake, kot smo jim bili priča v preteklih posegih v struge številnih evropskih rek, se ne smejo ponoviti, saj je danes za njihovo odpravljanje potreben neverjeten trud, največjo ceno za njih pa je plačala narava.«

 

Po 34 letih ponovno potrjena prisotnost hrčka v Sloveniji

, Novice
Hrček

Hrček je prebivalec stepskih življenjskih prostorov, ki v Sloveniji živi na robu svojega območja razširjenosti v Evropi.
foto: Henk van Harskamp

Študentje mariborske fakultete so v petek, 12. 9. 2014, na terenskih vajah v okolici Središča ob Dravi po 34 letih ponovno potrdili prisotnost hrčka v Sloveniji. Pod vodstvom prof. dr. Borisa Kryštufka, prof. dr. Franca Janžekoviča in Dominika Bombeka, prof. bio-kem., so izvedeli tudi več o biologiji te redke vrste in naravovarstvenem delu na območju spodnjega toka reke Drave.

Navzočnost hrčka (Cricetus cricetus) na ozemlju Slovenije so prvič potrdili leta 1980, ko so našli dva osebka v bližini vasi Obrež pri Središču ob Dravi. Po tem letu strokovnjaki hrčka niso več sistematično spremljali in tudi ni bilo objavljenih podatkov o njegovi prisotnosti. To nahajališče je na robu njegovega območja razširjenosti (areala) in edino znano v Sloveniji.

Hrček je sicer do 32 centimetrov velik glodavec, ki lahko doseže tudi pol kilograma telesne teže. Skupine hrčkov prebivajo v podzemnih brlogih, ki so povezani s sistemi rovov, in v njih tudi prezimujejo. Aktivni so predvsem v nočnem času, ko se prehranjujejo z zelenimi deli rastlin, semeni in občasno tudi s hrano živalskega izvora

Študentje

Študentje so se med iskanjem razporedili po poljih in natančno preiskali tla v iskanju sledov hrčkov.
foto: Dominik Bombek

Razburljive študentske terenske vaje

Popis hrčka in pregled habitata so študentje smeri Biologija in ekologija z naravovarstvom na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru izvedli v sklopu terenskih vaj pri predmetu Varstvena biologija.

Pred začetkom terenskega dela, je župan Središča ob Dravi, gospod Jurij Borko, študentom predstavil občino in aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo krajinskega parka Središče ob Dravi, prof. dr. Boris Kryštufek je v kratkem predavanju predstavil biologijo hrčka, več o zavarovanih in varovanih območjih pa je pojasnil Dominik Bombek.

Rovi

Prisotnost hrčkov so potrdili sledovi, sveži vhodi v podzemne rove in odgriznjeni poganjki rastlin.
foto: Dominik Bombek

Približno 200 hektarjev popisnega območja med Obrežom in Središčem ob Dravi je bilo zaradi obilnih padavin razmočeno in zato težko prehodno. Še dodatno težavo so povzročala koruzna polja, na popisnem območju jih je bilo približno 40 odstotkov, ki jih zaradi neprehodnosti udeleženci popisa niso uspeli pregledati.

Kljub vsem omenjenim težavam pa je bilo naporno delo nagrajeno, saj so našli rove, ki so bili na robu s plevelom obraščenega mejnega pasu koruznega polja in polja z bučami. Širina zapleveljenega obmejka med polji je bila približno en meter. Na dveh mestih so odkrili 7 rovov, na njivi z lucerno pa še en rov in odgriznjene poganjke rastlin.

Najdba redke vrste še dokaz več o veliki naravovarstveni vrednosti tega območja

Dominik Bombek, projektni koordinator izobraževanja na DOPPS, ni skrival navdušenja ob novi najdbi: “Kljub preteku treh desetletij, se je na tem območju ohranila raba kmetijskih površin, ki ustreza ekološkim zahtevam hrčka. To je samo še en razlog več, zakaj ustanoviti krajinski park in vzpostaviti zavarovano območje med Ormožem in Središčem ob Dravi, v katerem se bosta še naprej ohranjali narava in značilna kulturna krajina.”

Prav te aktivnosti pa so tudi pomemben del petletnega projekta LIVEDRAVA, v okviru katerega potekajo številne naravovarstvene aktivnosti na območju spodnjega toka reke Drave.

Brošura o reki Dravi natisnjena v 60.000 izvodih

, Novice | 1 komentar
Naslovnica - Reka Drava, darilo za vse generacije

Z novo brošuro v okviru projekta LIVEDRAVA ozaveščamo lokalno prebivalstvo o pomenu naravne dediščine Drave za trajnostni razvoj regije.

V okviru projekta LIVEDRAVA smo izdali novo brošuro z naslovom Reka Drava, darilo za vse generacije. V njej predstavljamo izjemno naravno bogastvo tega rečnega ekosistema, življenje ljudi ob reki nekoč in danes, sodobne grožnje in rešitve za prihodnost. Opisali smo tudi naš projekt in njegove poglavitne akcije.

Projekt LIVEDRAVA, s polnim imenom Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji, na društvu izvajamo od septembra leta 2012. Eden od glavnih ciljev tega največjega društvenega projekt doslej je ozaveščanje lokalnega prebivalstva in širše javnosti o pomenu naravne dediščine Drave za trajnostni razvoj regije. Novo publikacijo, ki obsega 29 strani, smo natisnili v nakladi 60.000 izvodov, od katerih smo jih več kot 53.000 razposlali gospodinjstvom vzdolž projektnega območja, ostali izvodi pa bodo ljudem na voljo ob različnih dogodkih.

Publikacija je v tiskani obliki brezplačno na voljo v prostorih DOPPS na Tržaški cesti 2 v Ljubljani in v začasni projektni pisarni v Ormoških lagunah.

 
Prelistajte e-verzijo nove brošure.