Arhiv oznak: Ljubljana

Ljubljana in Izmir združujeta moči v boju proti suši in za ohranjanje mokrišč

, Novice

Marca 2024 sta Ljubljana in Izmir (Turčija) v okviru programa pobratenja turških mest z evropskimi pristopili k skupnemu sodelovanju za zeleno prihodnost. V projektu Upravljanje s sušo in ohranjanje mokrišč za trajnostno urbano prihodnost sodelujejo trije turški in trije slovenski partnerji, poleg Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) še Mestna občina Ljubljana (MOL) in naše društvo.

Ljubjansko barje. Foto: Jošt Gantar

Glavni cilj projekta je ustvariti močno trajnostno vez med Izmirjem in Ljubljano z okrepitvijo dialoga, povečanjem kapacitet in izmenjavo strokovnega znanja o obvladovanju suše in ohranjanju mokrišč. Partnerji si želijo skozi projektne aktivnosti doseči predvsem:

  • povečanje prilagodljivosti in odpornosti Izmirja in Ljubljane proti negativnim učinkom suše,
    na podlagi obstoječih podatkov ustvariti učinkovito lokalno, regionalno in sektorsko strategijo,
  • razviti otipljivo in trajnostno mrežo med obema mestoma in
  • spodbujati zavedanje o pomenu mokrišč, kot sta Ljubljansko Barje in delta Gediz v javnosti, še posebej med mladimi
  • povečati nivo znanja kmetovalcev in drugih specifičnih skupin.

Posledice napredujoče suše in pomen ohranjanja mokrišč

Samo v zadnjih dveh desetletjih so Združeni narodi ocenili, da je suša prizadela 1,5 milijarde ljudi in povzročila gospodarsko škodo v višini najmanj 124 milijard dolarjev (Urad Združenih narodov za zmanjševanje tveganja nesreč, 2021).

Podnebne spremembe bodo verjetno povečale trajanje in intenzivnost suše, hkrati pa procesi obsežne urbanizacije prispevajo k povečanemu mestnemu povpraševanju po vodi. Po podatkih Evropske agencije za okolje se zlasti južna Evropa in sredozemske države soočajo s hudimi izzivi pomanjkanja vode, ki se pojavljajo čez celo leto v mnogih rečnih bazenih, pri čemer je ključni pritisk na razpoložljivost vodnih virov poraba vode v kmetijstvu, javni vodovod in turizem (Poročilo EEA, 2020). Ranljivost mest za sušo se v mnogih svetovnih regijah povečuje.

Gediz delta. Foto: Damijan Denac

Mokrišča sodijo med najbolj ogrožene ekosisteme na svetu, saj jih je človek stoletja reguliral, zasipaval in izsuševal.

Danes je jasno, da mokrišča zagotavljajo pomembne ekosistemske storitve za družbo, zato se tudi odnos do njih spreminja. V sušnih obdobjih zagotavljajo vire vode, med poplavami pa vodo zadržujejo in so naravne razlivne površine, ki varujejo urbane predele.

V zadnjem času so mokrišča prepoznana tudi kot pomemben ponor ogljika in kot ena najučinkovitejših zelenih rešitev za blaženje negativnih vplivov klimatskih sprememb. Čeprav mokrišča predstavljajo le 5-8 % kopnega, so letni ponor za kar 830 Tg ogljika s povprečjem 118 g-C m-2 leto-1 neto retencije ogljika*.

Pilotno področje v Turčiji: delta reke Gediz

Turčija je med državami, ki jo podnebne spremembe pospešeno dohajajo. Po turških podnebnih scenarijih, ki temeljijo na globalnih podnebnih modelih, naj bi se do leta 2100 temperatura povečala za do 6°C, padavine pa do leta 2050 upadle za 250-300 mm.

Mesto Izmir in Egejska regija sta med območji, ki bodo predvidoma najbolj prizadeta, zato je suša v Turčiji na seznamu glavnih podnebnih groženj. V projektu se bomo osredotočili na spopadanje s sušo in ohranjanjem mokrišč v naravnem rezervatu delte reke Gediz v Izmirju.

Suša in mokrišča v Ljubljani in regiji

V Ljubljani in Ljubljanski urbani regiji so izzivi s spopadanjem urbane in ruralne suše povečujejo.

Naravni rezervat Iški morost. Foto: Tilen Basle

Ob zadnji večji suši leta 2022 je bilo v Mestni občini Ljubljana v povprečju uničenih več kot 30 odstotkov običajne letne proizvodnje posameznih pridelkov, tako da je septembra istega leta na podlagi sklepa Uprave Republike Slovenije Mestna občina Ljubljana začela zbirati prijave škode, vezane na sušo. V urbanem okolju Ljubljane so bila najbolj prizadeta drevesa, zato je bil zastavljen poseben režim zalivanja.

Vsakoletni pojav vročinskih valov pa najhuje občutijo prebivalci Ljubljane. Mesto aktivno vzpostavlja ukrepe za trajnostno ohladitev mestnih površin. Poleg kratkoročnih rešitev, kot so pršilni sistemi in pitniki, katerih število se vsako leto povečuje, Ljubljana aktivno sledi svoji politiki stalnega povečevanja zelenih površin in drugih inovativnih rešitev in ostaja eno najbolj zelenih mest Evrope. Ob tem je pomembno izpostaviti in ozaveščati o pomembnosti mokrišč kot naravnih zadrževalnikov vodnega vira.

V neposredni bližini Ljubljane, na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, je ob reki Iški Naravni rezervat Iški morost, v katerem se prepletajo značilna barjanska življenjska okolja. Je mozaik ekstenzivnih vlažnih travnikov, šašja in poplavnega gozda. Vlažnih travnikov z značajem mokrišča je okoli 40 ha, celoten rezervat pa meri 64 ha.

Rezervat smo vzpostavili na DOPPS in ga upravljamo z namenom ohranjanja ogroženih travniških vrst rastlin in živali, testiranja in promocije naravi prijaznega upravljanja vlažnih travnikov ter izobraževanja splošne in strokovne javnosti. Pri upravljanju sodelujemo s prostovoljci in lokalnimi kmeti. Številne ukrepe za varstvo narave v kmetijski krajini, ki so danes na voljo vsem kmetom, smo zasnovali in testirali prav v tem rezervatu.

V projektu si lahko mesto Ljubljana obeta dragocena znanja s področja učinkov suše, predvsem pa specifična znanja, ki lahko koristijo zaščiti Ljubljanskega barja kot ugodnega območja za kmetovanje, ki predstavlja izjemno dragocen ekosistem na robu največjega urbanega območja v državi in kot mokrišče nujno potrebuje načrt za upravljanje s sušo in povezanimi težavami.

Preprečimo trke ptic v steklena pročelja

, Novice

Ljubljana je po pestrosti ptičjih vrst zelo bogato mesto. Ta vrstna pestrost pa je posledica ugodne lege mesta in ohranjene narave, ki mesto obdaja. Prav tako Ljubljana leži na selitveni poti ptic, t.i. jadranski selitveni poti, ki poteka od vzhodne Evrope do severne in podsaharske Afrike.

Modna hiša je ena izmed štirih večjih t.i. črnih točk, kjer smo zabeležili smrtni izid pri naletu ptice v stekleno pročelje stavbe. Foto: Maks Sešlar

Z modernizacijo mesta ter sodobnimi pristopi pri gradnji se v Ljubljani pojavlja vse več stavb s steklenimi pročelji. A takšna moderna in modna gradnja žal prinaša v mesto nevidno grožnjo za njene leteče prebivalce, ptice. Steklo namreč pomeni nevidno oviro tako za ptice in žuželke, ter tudi druge živalske vrste. Prizadene skoraj vse ptičje skupine, vključno z redkimi in ogroženimi vrstami.

Steklena površina pomeni za ptico prevaro in s tem smrtno nevarnost v dveh pogledih. Ko se skozi stekleno oviro vidi drevo, grmovje ali pokrajina, ptica navidezne ovire ne opazi in navadno s polno hitrostjo poleti proti naravnim strukturam ter tako konča tragično. Prav tako je tveganje za ptico ko se v steklu odseva nebo in drevesa ter ptica to zazna kot okolje. Trk s tako stekleno površino se za večino ptic konča s smrtnim izidom, saj nanjo niso pripravljene in v njih priletijo navadno z veliko hitrostjo.

V Ljubljani smo v zadnjih treh letih identificirali vsaj štiri večje t.i. črne točke, kjer smo zabeležili smrtni izid pri naletu ptice v stekleno pročelje stavbe. To so steklena pročelja objektov Nama (Tomšičeva ulica), Onkološkega inštituta (Zaloška cesta), Modne hiše (Nazorjeva ulica) in poslovna stavba Kapitelj (Poljanski nasip).   

Za reševanje problematike naletov ptic v steklena pročelja stavb smo v februarju 2022 pričeli s projektom »Preprečimo trke ptic v steklena pročelja«, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana. Cilj je, da preko aktivnosti v sklopu projekta poiščemo praktične rešitve, ki bodo cenovno ugodne ter sprejemljive z arhitekturnega in urbanističnega vidika. 

V sklopu projekta bomo na t.i. črnih točkah tudi spremljali morebitne nalete ptic v steklena pročelja stavb na območju Ljubljane.

Če bi se nam pri projektnih aktivnostih želeli pridružiti, nas lahko pokličete (031 439 051) ali nam pišete na tjasa.zagorsek@dopps.si.

Julij je mesec biotske pestrosti

, Novice

V Ljubljani, Zeleni prestolnici Evrope 2016, v juliju slavimo biotsko pestrosti in čebele. Zanimiv program bomo s poletnimi delavnicami, predavanji in izleti soustvarjali tudi v našem društvu. Rdeča nit naših dogodkov bo predstavitev ptic, ki živijo v mestu in njegovi okolici ter promocija ukrepov, s katerimi lahko vsak od nas v svoji okolici prispeva k varstvu narave in povečanju pestrosti rastlin in živali.

Vabljeni na številne poletne dogodke

Brglez

Brglez je ena od številnih vrst ptic, ki so se prilagodile na življenje v mestnih parkih in vrtovih Ljubljane.
foto: Gregor Bernard

Naši prostovoljci bodo v naslednjih dneh organizirali zanimive delavnice, predavanja in izlete:

Celoten julijski program si lahko ogledate na spletni strani Zelene prestolnice.

 

 

Dogodki potekajo s finančno podporo Mestne občine Ljubljana in v okviru projekta Ljubljana – Zelena prestolnica Evrope.
Mestna občina Ljubljana

Ljubljana je Zelena prestolnica Evrope

, Novice

20160129_zelena_prestolnicaLjubljana s pridobitvijo naziva Zelena prestolnica leta 2016 stopa ob bok evropskim mestom Stockholm, Hamburg, Vitoria-Gasteiz, Nantes, København in Bristol, ki so se s tem nazivom ponašala do sedaj. V sredo, 13. januarja, je na Mestnem trgu v Ljubljani potekal dogodek z naslovom Zelena zate, s katerim so v mestni občini otvorili zeleno leto v mestu. Udeležili smo se ga tudi predstavniki našega društva.

Naziv Zelena prestolnica Evrope podeljuje Evropska komisija od leta 2010, s čimer vsako leto izkaže priznanje izbranemu mestu, ki redno dosega visoke okoljske standarde, se zavezuje za dosego ambicioznih rešitev z velikim doprinosom k trajnostnemu razvoju ter s tem služi kot vzor drugim evropskim mestom pri vpeljevanju dobrih praks. Na že omenjenem dogodku pred Mestno hišo je zbrane nagovoril tudi župan Zoran Janković, ki je poudaril, da je nagraditev s takšnim nazivom privilegij, obenem pa tudi odgovornost, ki si jo delijo tako zaposleni na mestni občini kot tudi vsi meščani.

Na društvu podpiramo prizadevanja mestne občine za izboljšanje kakovosti življenja in stanja okolja v Ljubljani, s čimer daje zgled tudi drugim slovenskim krajem. Prav tako se zavedamo, da je okoljsko ozaveščeno sobivanje meščanov ključno, ko govorimo o načelih trajnostnega razvoja. Ta projekt pa je hkrati edinstvena priložnost tudi za nevladne organizacije in društva, kakršno je naše.

V Ljubljani bomo letos organizirali številne dogodke

Pod okriljem Zelene prestolnice bomo tako tekom leta pripravili številne aktivnosti, s katerimi se bomo trudili javnost bolje seznaniti s pticami in naravo, ki nas obdaja. Vsak mesec bomo na informativni stojnici na Mestnem trgu, izvedli pa bomo tudi številne druge dogodke, kot so izleti, predavanja, stojnice, delavnice in opazovanja.

Neža Kocjan, soorganizatorica programa dogodkov, ki jih izvajajo prostovoljci Ljubljanske sekcije, se navdušeno spominja dobre udeležbe in vzdušja na že izvedenih dogodkih v januarju ter pravi: “Trudimo se, da so naše aktivnosti zanimive za vse skupine. Še posebej pa nam je v veselje, da lahko pri njihovih prvih srečanjih z naravo pomagamo tudi najmlajšim in jim s tem omogočimo razvijanje pozitivnega odnosa do njihove okolice.”

Vabimo vas, da si več o dogodkih ogledate v Napovedniku ali nas spremljate na našem Facebook profilu.