Arhiv oznak: Ljubljansko barje

Ljubljana bogatejša za novo tematsko pot – Pot med jelšami

, Novice,Sporočila za javnost

Na Rakovi jelši v Ljubljani je zaživela nova 3 kilometrska tematska pot – Pot med jelšami, ki obiskovalce popelje po mozaiku travnikov, njiv, mejic in jarkov. Na njej obiskovalci lahko spoznajo življenje nekaterih značilnih, a vedno bolj ogroženih prebivalcev Ljubljanskega barja, kot so močvirska sklednica, koščični škratec, puščavnik, hribski urh, strašničin mravljiščar in kosec. Pot je primerna tako za individualne kot skupinske oglede.

Pot med jelšami pa je le eden izmed rezultatov več kot petletnega projekta PoLJUBA, v okviru katerega so bili v dobrih petih letih trajanja projekta na skupno 177 ha zemljišč izvedeni številni ukrepi za obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov ter nekaterih najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst na Ljubljanskem barju.

Informacijska tabla na Poti med jelšami. Foto: Jasna Tarman

Velik del sredstev od skupne vrednosti 4,12 milijona (80 odstotkov sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov prispeva Republika Slovenija) je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) namenil odkupu kmetijskih in gozdnih zemljišč, saj je to najučinkovitejši način za zagotavljanje ustreznega upravljanja. 

Odkupljenih je bilo kar 77 ha naravovarstveno pomembnih zemljišč, predvsem na območju med Igom in Škofljico. S tem bodo lažje zagotavljali trajnost rezultatov tudi po koncu projekta, saj bo z zemljišči še naprej upravljal JZ KPLB, tudi v sodelovanju z lokalnimi kmeti preko skrbniških pogodb.

Med ključnimi dosežki projekta sta tudi uspešno izvedena ukrepa za živalski vrst, ki sta bili tik pred izumrtjem, in sicer doselitev metulja barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost in obogatitev populacije hrošča puščavnika na območju Mestnega loga v Ljubljani. V obeh primerih je bila doselitev osebkov, vzgojenih v gojilnicah, prepoznana kot nujen ukrep za ohranitev njunih močno ogroženih populacij na Ljubljanskem barju.

Za kačjega pastirja koščičnega škratca so s prilagojenim vzdrževanjem obnovili in izboljšali stanje njegovega habitata na skupno 13,7 km jarkov na Ljubljanskem barju. Z izkopom 41 manjših mlak in sklopov luž so povečali površino vodnega habitata za dvoživko hribski urh ter zanj zasadili 300 metrov novih mejic. Za edino slovensko avtohtono sladkovodno želvo močvirsko sklednico pa so razpršeno preko celotnega Ljubljanskega barja izkopali 42 novih mlak in oblikovali 47 gnezdišč.

Pot med jelšami – sprehod po mozaiku travnikov, njiv, mejic in jarkov

Projekt se s 30. septembrom 2023 zaključuje, kar pa ne pomeni, da se zaključujejo tudi prizadevanja za ohranjanje narave. Kot je povedala Anja Oven, vodja projekta PoLJUBA, je posebna pozornost namenjena tudi ozaveščanju prebivalcev in obiskovalcev Ljubljanskega barja o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti tega območja.

Za močvirsko sklednico smo v okviru projekta PoLJUBA izkopali 42 novih mlak in oblikovali 47 gnezdišč. Foto: Jasna Tarman

Na območju Rakove jelše, so v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, ki je za namene izvedbe projektih aktivnosti predala v brezplačno uporabo kar 16 ha svojih zemljišč, izvedli številne naravovarstvene ukrepe za obnovo vlažnih ekstenzivnih travnikov.

Nekoč zapuščeno in zaraščeno območje je danes bolj podobno značilni mozaični krajini Ljubljanskega barja, s prepletom gozdnih oziroma zaraščenih površin, mejic, travnikov in osuševalnih jarkov. To pa bodo obiskovalci lahko opazovali in doživeli ob sprehodu po na novo vzpostavljeni trikilometrski krožni tematski Poti med jelšami.

Primerna je za obisk peš ali s kolesom, ustavijo pa lahko na osmih postajah, ki so opremljene z različnimi interpretacijskimi orodji in urbano opremo.

Prav tako je vsaka postaja opremljena s QR kodo, preko katere so na voljo zvočna besedila ter posnetki nekaterih predstavljenih vrst. Pot lahko obiščete individualno ali pod strokovnim vodstvom vodnika JZ KPLB. V okviru projekta so pripravili tudi program za izvedbo naravoslovnih dni za osnovnošolske in srednješolske skupine. 

Sporočilo za javnost

Izkrivljanje resnice o delu DOPPS-a

, Novice

Na seji Državnega zbora 17. 4. 2023 je poslanka SDS Alenka Jeraj navedla cel kup neresnic, s katerimi je grobo omalovaževala delo DOPPS-a. Z izmišljotinami je zavajala poslance in ministre in, ker se seje prenašajo, so posnete in na voljo na spletu, tudi širšo javnost.

Največjo laž je izrekla na koncu svojega nastopa, kjer je trdila, da se je zaradi »DOPPS-ovcev« Koščeva učna pot vsled pozne košnje po 1. avgustu zarasla z grmovjem. Zato so se po njenem kosci z Naravnega rezervata Iški morost premaknili na travnike in njive kmetov čez Iško. »Marsikaj sem že slišal, večje neumnosti pa še ne«, je povedal direktor DOPPS, doc. dr. Damijan Denac. »Prvič, na Naravem rezervatu Iški morost smo iz degradiranih in z vrbovjem zaraslih površin sprva v projektu LIFE Kosec, nato pa dodatno še v kohezijskem projektu Poljuba, skupaj obnovili 12 hektarjev prvovrstnih barjanskih travišč. Vse te površine vzdržujemo s košnjo, saj gre za močno ogrožene habitatne tipe. Torej absolutno ne drži, da bi se zaradi kasnejše košnje te površine zaraščale z grmovjem. Nasprotno, s košnjo zaraščanje z lesno vegetacijo preprečujemo. Na teh površinah smo pomembno povečali biodiverziteto. Kosec ni izginil z Iškega morosta, ampak tukaj uspešno gnezdi, saj z izvajanjem pozne košnje mladičev ne pokosimo. Število niha zaradi letne dinamike, saj je kosec ptica selivka, na njegovo številčnost pa vplivajo tudi dejavniki med selitvijo. Na rezervatu redno in še vedno gnezdijo v povprečju 4 pari. Za ilustracijo, površina NRIM-a predstavlja zgolj 0,5 % celotnega Barja, tukaj pa gnezdi 5 % vse barjanske populacije.« je pojasnil.

Po mnenju poslanke naj bi bile velik problem za talne gnezdilke tudi poplave, ker odnesejo gnezda ptic. Poplave res zalijejo gnezda talnih gnezdilk, vendar so poplave naraven fenomen, s katerim sobivajo ptice tisočletja in zanje ekološko in evolucijsko sploh niso problem. Poplave nikoli ne uničijo celotne populacije in so zgolj t.i. stohastični dogodki, na katere so populacije ptic z mehanizmi migracij med subpopulacijami zelo dobro prilagojene.

Pričakovali bi, da si Jerajeva, predstavnica stranke SDS, preden se loti pojasnjevati področje varstva narave, ekologije ali populacijske dinamike, še posebej pa dela DOPPS-a, prej o tem kaj malega prebere in obišče Naravni rezervat Iški morost. Trdi, da je domačinka, a tam očitno že dolgo ni bila, sicer koscu ne bi odrekala ne travnikov, ne raja v našem rezervat. Da JE RAJ, izkazujejo naše raziskave, pa naj si poslanka ALENKA še tako izmišlja!

Travniške površine v Naravnem rezervatu Iški morost v letu 2002 in letu 2022. Vir: Google.

Posnetek izjav poslanke Jeraj si lahko ogledate TUKAJ (od 3:02:00 naprej).

Doselitev hrošča puščavnika na Ljubljanskem barju

, Novice

V Ljubljani je ena največjih populacij zavarovane vrste hrošča puščavnika (Osmoderma eremita compl.) v Sloveniji. Posebna skrb se zato namenja ohranjanju in izboljševanju njegovega življenjskega okolja.

Številne ogrožene vrste v zavarovanih območjih narave, kot sta Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter Krajinski park Ljubljansko barje, še najdejo primerne življenjske pogoje. K uspešnosti njihovega preživetja prispevajo tudi projekti, kot je PoLJUBA, ki z aktivnostmi prispevajo k ohranjanju izginjajočih življenjskih okolij ter izboljšanju stanja in varstva nekaterih ogroženih vrst organizmov. Z doselitvijo osebkov hrošča puščavnika bodo tako aktivno prispevali k obnovitvi populacije te vrste na območju Ljubljanskega barja.

Hrošč puščavnik. Foto: Ana Tratnik

Puščavnik je vrsta hrošča, ki živi v duplih starih listavcev, kot so hrasti, lipe, vrbe, divji kostanji. Ličinka tega hrošča se razvija dve do tri leta v duplih dreves, kjer se prehranjuje s trohnečim lesom. Odrasli osebki so veliki od 20 do 35 mm in so aktivni le nekaj tednov. Samci oddajajo značilen sladkoben vonj, podoben vonju marelic ali sliv, s katerim privablja samice. Odrasli osebki so slabo mobilni in se večinoma zadržujejo na rodnem drevesu ali pa letijo na zelo kratke razdalje, zato so sklenjeni sestoji ustreznih dreves za vzdrževanje populacije izjemno pomembni.

Na nivoju Evrope gre za izjemno ogroženo vrsto. Po podatkih je puščavnik v Sloveniji splošno razširjena vrsta, ki pa živi v izoliranih populacijah. Zaradi omejene mobilnosti vrste so populacije izjemno ranljive in bolj podvržene izumiranju.

Ličinke hrošča puščavnika. Foto: Jasna Tarman

Raziskave razširjenosti hrošča puščavnika, ki jih izvaja Nacionalni inštitut za biologijo, v Sloveniji potekajo od leta 2008 v okviru nacionalnega monitoringa hroščev, ki ga financira Ministrstvo za okolje in prostor. V okviru raziskav je bila potrjena prisotnost vrste na Ljubljanskem barju, na podlagi česar je bila vrsta kot kvalifikacijska določena za Natura 2000 območje Ljubljansko barje. V letih 2012 in 2013 so bile prvič izvedene podrobnejše populacijske raziskave puščavnika z uporabo feromonskih pasti v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Populacija puščavnika v starih drevesih kostanja in lipe v mestnem parku Tivoli ima po do sedaj zbranih podatkih nacionalni pomen pri ohranjanju te vrste v Sloveniji.

JZ Krajinski park Ljubljansko barje je skupaj s partnerji leta 2018 začel z izvajanjem projekta PoLJUBA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Eden izmed ciljev projekta je tudi izboljšanje stanja puščavnika na območju Ljubljanskega barja z doselitvijo. V okviru popisa vrste na Ljubljanskem barju prisotnost puščavnika na vzorčnih lokacijah leta 2018 in 2019 ni bila potrjena. Pri pregledu primernih dreves za ohranjanje vrste so ugotovili, da bi bilo najbolj primerno območje za doselitev puščavnika območje Mestnega loga. Mestni log se je izkazal za primeren gozd z dovolj starimi drevesi in potencialnimi dupli, kjer bi se populacija puščavnika lahko vzdrževala sama. Na tem območju so določili tri manjša območja, ki so najprimernejša za doselitev puščavnika.

Doselitev so izvedli v letih 2019 in 2020. Postavili so umetna dupla v obliki gnezdilnic, z namenom ustvariti primerno življenjsko okolje za hrošča. Na območje Mestnega loga so doselili ličinke puščavnika, ki izvirajo iz populacij v ljubljanskem parku Tivoli in s širšega območja Ljubljane (okolica Domžal). Z doselitvijo osebkov puščavnika bodo tako aktivno prispevali k obnovitvi te vrste na območju Ljubljanskega barja. To je prvi poskus doselitve katerekoli vrste hrošča v Sloveniji.

Puščavnik ima za Slovenijo poseben pomen, ne le kot varstveno prioritetna vrsta, temveč tudi, ker Slovenija predstavlja njegovo klasično nahajališče. Vrsto je leta 1763 prvič opisal naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli, zelo verjetno po primerkih iz Idrije in Ljubljane.

Nakup 1,1 hektarja površin v NR Iški morost

, Novice

S podporo nemške fundacije EuroNatur smo kupili 1,1 ha zemljišč znotraj NR Iški morost. Gre za naravovarstveno in strateško naložbo. Na kupljenih parcelah bomo izboljšali in dolgoročno skrbeli za občutljive in ogrožene barjanske travniške habitate s prevladujočo modro stožko (Molinia caerulea).

Naravni rezervat Iški morost. Foto: Tilen Basle

Obogateni populaciji barjanskega okarčka in hrošča puščavnika

, Novice,Sporočila za javnost

Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje se od začetka leta 2018 izvaja projekt PoLJUBA, katerega glavni namen je izboljšanje stanja naravnega okolja, s poudarkom na ohranjanju ter revitalizaciji sedmih ogroženih živalskih vrst in treh habitatnih tipov. Projektne aktivnosti so usmerjene predvsem v neposredne ukrepe varstva. V prvih dveh letih projekta so bili v ospredju odkupi zemljišč, saj je to osnova za ustvarjanje pogojev za ohranitev izginjajočih avtohtonih vrst.

Gosenica barjanskega okarčka.
Foto: Tatjana Čelik

Projektne aktivnosti se bodo v prihodnje izvajale na kar 149 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč, od katerih je bilo 48 % uspešno odkupljenih. Za nekatera zemljišča so bile z zainteresiranimi kmeti sklenjene pogodbe o skrbništvu, na podlagi katerih bodo skrbniki izvajali projektnim vrstam in habitatnim tipom prilagojeno kmetijsko prakso. Na ostalih zemljiščih ukrepe izvajajo s pomočjo zunanjih izvajalcev. Na območju Rakove jelše bodo na površinah v zaraščanju vzpostavili kompleks ekstenzivnih travnikov s sistemom mejic in novo interpretacijsko pot.

V letu 2019 so v okviru projekta pričeli z gojenjem barjanskega okarčka za namene doselitve in obogatitve populacije na Ljubljanskem barju. Strokovnjakinja za metulje, dr. Tatjana Čelik z Biološkega inštituta Jovana Hadžija Znanstveno raziskovalnega center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), je v preteklem letu bdela nad gosenicami, ki so se iz jajčec izlegle v nadzorovanem okolju novo vzpostavljene gojilnice. Ko se bodo gosenice konec meseca maja zabubile, jih bodo prenesli v njihovo naravno okolje, in sicer na območje Naravnega rezervata Iški morost (NRIM), od koder je vrsta nedavno izginila, habitat pa je kljub temu še primeren. V naravo bodo v dveh sezonah doselili 240 osebkov barjanskega okarčka, s katerimi bodo obogatili tudi zadnjo obstoječo populacijo v okolici Iga.

Prav tako so na območju NRIM za potrebe varstva habitata kosca nadaljevali z vzdrževanjem in izboljšanjem stanja obstoječih mokrotnih travnikov. Pričeli so s sečnjo grmovja in posameznih dreves na 4,1 ha veliki površini, kjer bodo v nadaljevanju projekta obnovili mokrotna travišča. Z namenom spremljanja učinka izvedenih del je bil v sodelovanju z ZRC SAZU izveden prvi popis vegetacije in kartiranje habitatnih tipov znotraj rezervata. V okolici Bevk in Iga pa je bil izveden tudi začetni popis vegetacije z namenom zasledovanja učinkov časovno prilagojene košnje travnikov, ki ustrezajo ekološkim zahtevam metulja strašničinega mravljiščarja.

Ličinka hrošča puščavnika.
Foto: Jasna Tarman

V poletnem času so izvedli prvo doselitev hrošča puščavnika. Raziskava, izvedena s pomočjo feromonskih vab in prestreznih pasti v letih 2018 in 2019, ni potrdila prisotnosti vrste na projektnem območju, so pa strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za biologijo identificirali območje, primerno za obstoj vrste. V Mestnem logu so na drevesa namestili 15 hrastovih gnezdilnic, v katere so naselili ličinke puščavnika, vzgojene iz osebkov, ki so bili vzeti iz ljubljanskega parka Tivoli. Iz njih naj bi se v letošnjem letu razvili prvi odrasli hrošči. Ti bodo v prihodnje naselili bližnja primerna dupla in osnovali stabilno prostoživečo populacijo.

Na celotnem območju Ljubljanskega barja so bila določena mesta za izkop različnih oblik vodnih teles za močvirsko sklednico in hribskega urha, in sicer luže, mlake in razširitve obstoječih terciarnih jarkov. Z namenom izboljšanja življenjskega prostora za koščičnega škratca so pričeli z obnovo izbranih odsekov nekaterih sekundarnih jarkov. Prav tako je potekal izlov tujerodnih želv.

V naravnem rezervatu Strajanov breg so v preteklem letu izvedli ročno košnjo trave in enoletnih poganjkov lesnih rastlin, odstranjevali so invazivno tujerodno rastlinje in drevesno zarast, sledila bo še ureditev hidroloških razmer potoka Strajanov breg. Skozi vse leto se je izvajal monitoring nivoja talne vode, opravili pa so tudi začetni popis vegetacije in pojavljanja Loeselove grezovke.

Sporočilo za javnost (pdf)

Komu zvoni? Koscu na Ljubljanskem barju …

, Novice

V torek, 3.7. 2018 se je na Igu odvila novinarska konefernca, kjer je bil medijem predstavljen projekt PoLjuba – »Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja«. S projektom smo na DOPPSu pričeli že v januarju 2018.

Projekt se financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in v manjšem delu iz nacionalnega proračuna in bo trajal do izteka leta 2021. Vodilni partner projekta je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, poleg DOPPS-a pa v njem sodelujeta tudi Zavod RS za varstvo narave in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. V projektu si bomo prizadevali za vzpostavljanje in ohranjanje ugodnega stanja treh habitatnih tipov, ene rastlinske ter sedmih živalskih vrst, določenih v Programu upravljanja območij Natura 2000.

Kosec Foto: Peter Buchner

Na DOPPSu bomo svoje projektne aktivnosti usmerili predvsem v vrsto kosec (Crex crex), kjer bomo z upravljanjem na celotni površini zavarovanega območja Iški morost skušali doseči obnovitev pomembnega življenjskega prostora te močno ogrožene travniške ptice.

Kosec je zelo posebna vrsta, značilna za poplavljene, ekstenzivne travnike, kot so nekoč prevladovali na območju Ljubljanskega barja. Ker pa je takšnih travnikov čedalje manj in vse bolj prevladuje intenziviranje kmetijske prakse populacija kosca na barju močno upada. Pred 20 leti smo imeli na tem območju polovico vseh koscev v državi, letos pa je rekordno nizko leto, in smo našteli le 46 pojočih samcev, kar je 15% populacije izpred 20 let. Vzroki za takšen upad so znani: vse bolj napredujoče intenziviranje kmetijske prakse, predvsem izsuševanje barja, preoravanje travnikov v njive, intenziviranje travnikov, itd. in rezultat je zelo nesrečen graf, ki ga za kosca imamo.

Naše projektne aktivnosti bodo usmerjene v upravljanje na celotni površini zavarovanega območja, kjer bomo skušali doseči obnovitev pomembnega življenjskega prostora te močno ogrožene travniške ptice. To bomo dosegali s prilagojeno košnjo in spravilom, z odstranjevanjem krhlike, z ročnim odstranjevanjem grmičevja ter z zatiranjem zlate rozge. Samo kakovost travnikov bomo izboljševali tudi s povečanjem vlažnosti, pri čemer bomo opremili osuševalne jarke z mikrozapornicami. S tem bomo izpolnili dva zelo pomembna cilja, in sicer veliko vlažnost v času vegetacije (z nameščanjem zapornic) in povečano nosilnost terena z začasno osušitvijo v času košnje in spravila (z umaknjenimi zapornicami). Pravo razmerje suhosti/vlažnosti bomo spremljali s pomočjo piezometrov (napravo za spremljanje nivoja vode), ki nam bodo pokazali učinkovitost naših ukrepov.

Na takšen način bomo pridobili znanje za nadaljnje upravljanje z območjem in z vlažnimi travniki na Barju nasploh, ter pomagali koscu in spremenili trend na grafu.

1. Svetovni dan škurhov bomo obeležili s popisom velikega škurha na Ljubljanskem barju

, Novice

Veliki škurh (Numenius arquata) je ena od osmih vrst škurhov – pobrežnikov, prepoznavnih po dolgih, navzdol zakrivljenih kljunih. Škurhi z zabadanjem kljunov v mehka namočena tla segajo po nevretenčarjih, ki jih drugi pripadniki pobrežnikov s krajšimi kljuni ne dosežejo, in tako uspešno tekmujejo za hrano tudi na množično obiskanih prehranjevališčih, kjer se tare lačnih ptičjih želodcev.

Škurhi so bili nedavno prepoznani kot ena najbolj ogroženih skupin ptic na našem planetu. Do tega nesrečnega statusa jih je pripeljalo izginjanje njihovega življenjskega okolja, predvsem obalnih mokrišč na njihovih selitvenih poteh in prezimovališčih, nekatere vrste, kot je tenkokljuni škurh (N. tenuirostris), ki ga danes ni več med nami, pa je ogrozil tudi lov.

21. april je bil izbran za Svetovni dan škurhov zaradi tradicionalne valižanske legende, ki govori o prvem varuhu škurhov, sv. Beunu. Svetnik je bil valižanski opat iz 6. stoletja, ki mu je nekega dne med plovbo na morju iz rok padel molitvenik, a ga je prestregel mimo leteči škurh in ga prenesel na kopno, da se posuši. Hvaležni opat je zato zaukazal, da mora vrsta poslej uživati strogo varstvo in da naj bo njeno gnezdo težko odkrivno (kar v resnici drži).

Foto: Peter Trontelj

Veliki škurh je naša edina gnezdeča vrsta škurhov, ki v Sloveniji, natančneje na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru, dosega južne obronke svojega gnezditvenega območja. Žal se je v preteklih desetletjih podoba Ljubljanskega barja zaradi sprememb v kmetijstvu tako preobrazila, da velikemu škurhu pri nas grozi izumrtje. Njegov značilni habitat, vlažne travnike z nizko vegetacijo, so sprva zamenjala izsušena zemljišča z bujnim in visokim travinjem, v zadnjem času pa se na območju njegove gnezditve množijo koruzne njive.

Velike škurhe na Ljubljanskem barju spremljamo že vrsto let in jim v dogovoru s srečnimi lastniki zemljišč, ki še premorejo gnezdeče pare, skušamo pomagati z neposredno zaščito njihovih gnezd. Prijazno vas vabimo, da se udeležite tudi letošnjega popisa, ki bo potekal v četrtek, 19. aprila, v popoldanskem času. Prijava in dodatne informacije: ursa.koce@dopps.si ali 031 263 849 (Urša).

Vabljeni k všečkanju Facebook strani Svetovnega dneva škurhov. 

Kosec na Barju 2015, rezultati popisa

, Novice

Letošnji popis koscev na Ljubljanskem barju razkriva, da se je njegov življenjski prostor močno skrčil. Na Barju so le še tri nekoliko večja območja s pomembnim deležem primernega habitat za kosca: (1) ob reki
Iščici, (2) okrog NR Iški morost in vasi Lipe ter (3) med Bevkami in Notranjimi Goricami.

Zemljevid

Rjavi poligoni predstavljajo mesta z istopajočo gostoto koscev. Izrisani so s Kernelovo metodo. Intenzivnejša barva ustreza večji gostoti.

Ljubljansko barje je že veliko let pod posebnim drobnogledom ornitologov, saj gre za eno izmed najbolj dragocenih območij za travniške in druge vrste ptic kmetijske kulturne krajine pri nas. Tukaj med drugim prebiva tudi največja slovenska populacija koscev, saj jih na Barjanskih mokrotnih travnikih gnezdi skoraj polovica. Prostovoljci na društvu število pojočih samcev preštejemo vsako let že od leta 2002, dvakrat pa smo jih tudi v 90. letih.

Tomaž Jančar, koordinator popisa, je po analizi podatkov povedal: “Rezultati kažejo, da je letos znova pelo več samcev, kar je seveda razveseljivo. Poleg morda ugodnejših vremenskih razmer lahko to verjetno pripišemo tudi dejstvu, da smo letos popise opravili časovno bolj skoncentrirano in prej, ko je bilo pokošenih še nekoliko manj travnikov.”

Sadove so obrodile tudi dodatne delavnice za popisovalce spomladi: “Letos smo s pomočjo prostovoljcev napravili izjemen napredek pri natančnosti določanja lokacij. Velik del ploskev je bil popisan s pomočjo GPS naprav ali s pomočjo triangulacije. To je zelo pomembno, saj bomo tako lahko natančneje analizirali, kaj se je s temi travniki tekom leta dogajalo, in koliko koscev sploh lahko uspešno odgnezdi.”

Kosec, foto: Tomaž Mihelič

Število pojočih samcev koscev (Crex crex) se je na Ljubljanskem barju, najpomembnejšem območju zanje v Sloveniji, od začetka 90. let že skoraj prepolovilo.
foto: Tomaž Mihelič

Za kosce je na Ljubljanskem barju vse manj prostora

Žal je populacija koscev na Barju od začetka 90. let upadla že za skoraj polovico, nič bolje pa ne kaže tudi na večini drugih pomembnejših območjih zanje v državi. Glavni vzrok za nazadovanje je intenzivno kmetijstvo, v zadnjih letih na Ljubljanskem barju predvsem v obliki intenzifikacije ekstenzivnih travnikov in zgodnje košnje, ki koscu ne omogoča niti vzreje prvega legla.

Z namenom večjega razumevanja vpliva intenzifikacije rabe travnikov na koščevo populacijo smo zato na društvu hkrati s popisi koscev tudi letos organizirali popis pokošenosti travnikov in rabe drugih zemljišč, s čimer želimo posredno raziskati njihov gnezditveni uspeh. Te podatke ornitologi trenutno še analizirajo, zato bodo rezultati predvidoma znani v naslednjem mesecu.

Rezultati popisa kosca na Ljubljanskem barju v letu 2015 – predstavitev (ppsx)

Popis kosca na Ljubljanskem barju – delavnica za predstavitev prenovljene metode

, Novice

Kosec je ptica suhih ali mokrotnih travnikov, za njegovo preživetje pa je posebaj pomembno, da so ti negnojeni in pozno košeni. Kot že mnogo let zapored, bomo tudi letos popisali kosca na Ljubljanskem barju, ki je zanj eno najpomembnejših območji v državi.

2015_4_30_kosec_peterbuchner

Pojoč kosec.
foto: Peter Buchner

Letos bomo metodo popisa kosca na barju nekoliko osvežili in nadgraditi. S popisi pokošenost travnikov na Barju, s katerimi smo pričeli predlani, se nam namreč odpirajo številne možnosti za dobre analize, ki pa zahtevajo še nekoliko bolj natančno določanje lokacije pojočih koscev, kot smo to počeli dosedaj. S kombiniranjem obeh popisov bomo lahko ocenili, koliko koscev sploh uspe odgnezditi. Videti je namreč, da veliko večino gnezd in mladičev pokonča prezgodnja košnja.

Prenovljeno metodo bomo predstavili popisovalcem in jo predebatirali na delavnici, katero bomo ponovili dvakrat: v torek 5. in v četrtek 7. maja, obakrat ob 19 h. Delavnica bo v društvenih prostorih na Tržaški 2 v Ljubljani. Na delavnico ste vabljeni tako dosedanji, kot tudi novi in morebitni bodoči popisovalci. Obe delavnico bosta enaki, pridite na tisto, ki vam časovno bolj ustreza.

Če imate pametni telefon, ga prinesite s sabo. Predstavili bomo, kako nam tehnika lahko imenitno pomaga tudi pri popisu kosca.

Lepo vabljeni!