Velikih škurhov letos manj kot v preteklih letih

Veliki škruh

V Sloveniji kritično ogroženi veliki škurh na Ljubljanskem barju gnezdi na pozno košenih travnikih.
foto: Peter Trontelj

V sredo, 15. 4., smo na društvu organizirali prvi letošnji popis velikih škurhov na Ljubljanskem barju. Popisa se je udeležilo 33 prostovoljcev, ki so na 27 točkah zabeležili šest parov in tri posamične osebke teh redkih ptic. Rezultat je slabši kot pretekla leta in celo še slabši kot lani, ko smo našteli šest do osem parov, nato pa kasneje ob cesti Ig-Škofljica potrdili še en par.

Veliki škurh je kritično ogrožena vrsta, ki pri nas gnezdi le na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru. Njegova populacija je bila v letu 2011 ocenjena na manj kot 15 parov, od katerih največ parov gnezdi prav na Ljubljanskem barju, ki ga prav zato varujemo tudi kot območje Natura 2000.

Določanje števila gnezdečih parov je lahko pravi izziv

Z namenom spremljanja številčnosti škurhov prostovoljci na društvu vsako leto popišemo gnezdečo populacijo. Ker te ptice gnezdijo na tleh na pozno košenih travnikih, je število gnezd in območja (teritorije) gnezdečih parov težko določiti. Ptice se namreč skrivajo v travi, samec in samica pa se lahko premikata po širšem območju ter tako pred plenilci prikrivata natačno lokacijo gnezda.

Popis zato izvedemo v dveh ponovitvah – enkrat v sredini aprila in drugič v sredini maja. V času prvega popisa namreč poteka intenzivno svatovanje, v sredini maja pa se mladiči ravno izvalijo iz jajc. Vsak popisovalec na v naprej izbrani točki s teleskopom in daljnogledom dobri dve uri pregleduje okoliške travnike ter beleži vedenje, smer leta in uro opazovanja vseh velikih škurhov, ki jih opazi. Ker popisujemo vsi hkrati, lahko z interpretacijo opazovanj na posameznih točkah, razprostrih po širšem območju, dokaj natančno določimo, koliko parov v resnici gnezdi.

Kako lahko pomagamo pri ohranjanju velikega škurha?

Zaradi tako majhnega gnezdečih števila parov so veliki škurhi na Ljubljanskem barju zelo ranljivi. Najbolj pomembno je, da na travnikih, kjer te ptice še gnezdijo, zagotovimo poznejšo košnjo, ki naj prvič poteka vsaj po 30. juniju. Tako omogočimo, da lahko mladiči varno odrastejo in poletijo.

Sprehajalci, pozor!

Zelo pomembno pa je tudi, da se v času gnezditve izogibamo hoji čez travnike. Zaradi tega namreč močno vznemirjamo oba starša, ki nenehno zapuščata gnezdo, nezaščitena jajca pa so tako bolj izpostavljena ohlajanju in plenilcem.

Sprehajalce na Ljubljanskem barju zato prosimo, da v času med aprilom in junijem ne hodite po travnikih. Prav tako tudi ne spuščajte svojih psov z vrvice. Najbolj pomembno je to na travnikih vzhodno in zahodno od Ižanske ceste, v naravnem rezervatu Iški morost ter južno in vzhodno od vasi Bevke, saj na teh območjih gnezdijo veliki škurhi.

Kosci na Ljubljanskem barju izginjajo zaradi zgodnje košnje

Kosec je vrsta ptice suhih ali močvirnih ekstenzivnih travnikov, ki se k nam priseli v mesecu maju. Za njegovo uspešno gnezdenje in preživetje je izredno pomembno, da so takšni travniki negnojeni, predvsem pa da so košeni zelo pozno. V letu 2014 smo na društvu skupaj z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave in Javnim zavodom Krajinski park Ljubljansko barje izvedli popis pokošenosti travnikov na Ljubljanskem barju.

2015_3_4_trabniki_barje_popisi_DOPPS

Rezultati popisa in kartiranja lepo kažejo problematiko na Ljubljanskem barju – zgodnjo košnjo.
vir: DOPPS

Cilj popisa je bilo ugotoviti pokošenost travnikov na območju SPA Ljubljansko barje, poudarek pa je bil predvsem na času košnje in kolikokrat v letu se ta izvede. Datumi popisov so sovpadali s ključnimi mejniki gnezditvene fenologije kosca, saj so to obdobja, ko je kosec zelo občutljiv na vse posege v njegovem življenjskem prostoru.

  • 20. maj – začetek valjenja prvih samic
  • 5. – 25. junij – izvaljeni mladiči prvega legla
  • 10. julij – 5. avgust – mladiči prvega legla postano sposobni leteti

Rezultati – upravljanje travnikov na Ljubljanskem barju za kosca ni primerno

Skupaj smo popisali 3.269 ha površin, kar predstavlja 26,4% površine SPA Ljubljansko barje. Nekoliko več kot 60% popisanih površin so predstavljali travniki, 23% površin njive, ostanek pa je pripadal drugim načinom rabe tal. Iz vseh treh popisov lahko zaključimo, da predstavljajo travniki na Ljubljanskem barju veliko ekološko past, saj za kosce izgledajo kot primeren gnezditveni habitat, v resnici pa gre za smrtonosno past. Ob tretjem popisu je bilo tako nepokošenih le še 23,7% travnikov, v tem času pa večina mladih koscev še ni sposobna ubežati kosilnici. To pomeni, da več kot tri četrtine travnikov na Barju koscu ne omogoča uspešne gnezditve!

“Ljubljansko barje je daleč najpomembnejše območje za kosca v državi. Še leta 1999 smo tu zabeležili 238 pojočih samcev, skoraj polovico nacionalne populacije. Do danes se je število več kot prepolovilo, lani smo jih zabeležili le še 114. A naša raziskava pokošenosti razkriva, da je večina teh preostalih koscev na Barju ujeta v smrtonosno ekološko past, saj se travniki pokosijo, še preden so mladiči sposobni ubežati kosilnici,” je povedal Tomaž Jančar, varstveni ornitolog DOPPS.

Več o koscu si lahko prebere v zavihku Karizmatične vrste, o naših prizadevanjih za ohranitev koscev na Ljubljanskem barju pa na tej povezavi.

Kratko poročilo: Popis pokošenosti travnikov na Ljubljanskem barju v letu 2014 (pdf)

Popis velikega škurha na Ljubljanskem barju

V četrtek, 10.4.2014, smo člani ljubljanske sekcije, okrepljeni z močmi ostalih sekcij DOPPS in študentov Biotehniške fakultete, ponovno šteli velike škurhe na Ljubljanskem barju. Zbralo se nas je 49, popisali pa smo 30 točk.

Žal je bil izkupiček slabši kot prejšnja leta, saj smo zabeležili zgolj 6-8 teritorijev. Nekateri že oblikovani pari so imeli ob sebi tudi tretji, verjetno nesparjeni osebek, ki so ga vsaj nekateri skušali napoditi. Ob Ižanski cesti so bili 2-4 pari, na Naravnem rezervatu Iški morost in severno od njega dva para, južno od Notranjih Goric in Bevk pa po en par. Točno število parov ob Ižanski cesti je bilo zaradi številnih daljših spreletov in spreletavanja posamičnih osebkov nemogoče določiti. Treba je tudi poudariti, da nam uporabljena metoda ne omogoča določiti števila dejansko gnezdečih parov.

V prihodnje se bo treba velikemu škurhu podrobneje posvetiti, saj obstaja nevarnost, da le majhen del preštetih parov na tem območju tudi uspešno gnezdi.

Iskrena hvala vsem popisovalcem za pomoč, druge pa vabimo, da se nam pridružijo 15.5.2014, ko bomo izvedli ponovitev popisa!

Spet nezakonit lov na Ljubljanskem barju

Lovec ubil zavarovanega sokola selca v Naravnem spomeniku Ljubljanica

Sprehajalec je 2. januarja zalotil dva lovca, ki sta na Ljubljanici lovila z motornega čolna. Lovec je zavarovanega sokola selca ubil znotraj zavarovanega območja Naravni spomenik Ljubljanica, kjer lov ptic sploh ni dovoljen.

Občan, ki se je 2. januarja okrog 11 ure dopoldne sprehajal ob desnem bregu Ljubljanice v bližini naselja Lipe v Krajinskem parku Ljubljansko barje nas je obvestil, da je zalotil dva lovca pri nezakonitem lovu.

Z brega Ljubljanice je opazoval sokola selca, ki je sedel na vejo na bregu reke nizko nad vodo. V tistem sta po reki navzgor z motornim čolnom priplula dva lovca oborožena vsak s svojo puško šibrenico. Ko sta opazila sokola sedečega na veji je eden od lovcev nemudoma dvignil puško in z enim strelom sokola ubil.

Sprehajalec je oba lovca prepoznal. Gre za dva člana Lovske družine Brezovica. Lovila sta na odseku Ljubljanice, kjer poteka meja med loviščema LD Brezovica in LD Tomišelj. Sokola sta ubila na območju lovišča sosednje Lovske družine Tomišelj.

Sprehajalec je truplo ubitega sokola odnesel na Prirodoslovni muzej Slovenije. Uslužbenci Muzeja so nam potrdili, da je bil sokol res ubit s puško šibrenico.

Brezvestna lovca sta z ubitjem sokola storila več prekrškov in kaznivih dejanj:

  • lovila sta z motornega čolna, kar je prepovedano po Zakonu o divjadi in lovstvu – zagrožena je kazen od 420 do 1200 €,
  • lovila sta znotraj zavarovanega območja Naravni spomenik Ljubljanica, kjer lov ptic ni dovoljen – zagrožena kazen je 200 do 2000 €,
  • ubila sta sokola selca Falco peregrinus, ki je zavarovana in maloštevilna vrsta – po zakonu o ohranjanju narave je zagrožena kazen 200 do 2000 €; storila pa sta tudi kaznivo dejanje po 342. členu kazenskega zakonika, za kar je zagrožena denarna kazen oz. zapor do dve leti.

Sokol selec je velika ujeda, ki meri čez krila dober meter. V Sloveniji je maloštevilna in ogrožena vrsta, pri nas gnezdi le okrog 100 parov.

O incidentu bo DOPPS danes podal prijavo pristojni inšpekciji na inšpektoratu za kmetijstvo in okolje.

Na DOPPSu z razočaranjem ugotavljamo, da nezakonit lov v zavarovanem območju ni osamljen primer. Jeseni 2011 in oktobra 2013 smo zalotili skupino lovcev, ki je lovila v Naravnem rezervatu Iški morost. Posebej zaskrbljuje neustrezen odziv pristojnih inšpekcijskih služb. Obakrat smo podali prijavo na Inšpektorat za kmetijstvo in okolje, pa nas kljub zakonski obvezi niso nikoli obvestili o sprejetih ukrepih.


Za dodatne informacije pokličite:
Tomaž Jančar, varstveni ornitolog: 041 750 275

Sporočilo za javnost (pdf)