V torek, 8. decembra 2015, je v Postojni potekalo srečanje za predstavitev strategije nadaljnjega vlaganja v varstvo biotske raznovrstnosti na Balkanu.

Od leta 2011 se s podporo CEPF piše uspešne zgodbe

Na spletni strani »The Mediterranean Basin: the spice of life« (Mediteranski bazen: začimba življenja) lahko raziščete zemljevid, fotografije in videoposnetke projektov s celotnega območja Sredozemlja.

Sredozemlje je ena izmed 25 tako imenovanih vročih točk biotske raznovrstnosti na svetu. Leta 2011 je Sredozemlje med svoja prioritetna območja uvrstila tudi mednarodna organizacija CEPF (Critical Ecosystem Partnership Fund), ki je na tem območju do danes podprla že več kot 80 naravovarstvenih projektov. Pri promociji, izboru in nadzoru nad financiranjem projektov sodeluje tudi DOPPS. In ravno nam je bila zaupana organizacija srečanja, na katerem je bila predstavljena pomembna strategija za nadaljnje vlaganje v varstvo biotske raznovrstnosti.

Strategija za varstvo biotske raznovrstnosti

Na srečanju, ki ga je 8. decembra 2015 v Postojni organiziral DOPPS v sodelovanju z BirdLife International ter mednarodno organizacijo CEPF, je bila predstavljena strategija nadaljnjega vlaganja v varstvo biotske raznovrstnosti s strani CEPF na Balkanu.

Predstavniki ministrstev za okolje in prostorsko planiranje z Balkana, Evropske Skupnosti, UNDP, GIZ, Regional Cooperation Council, BirdLife International, WWF, IUCN in drugih iz štirih balkanskih držav: Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore ter Makedonije so na srečanju sodelovali pri pripravi dokumenta o stanju civilne družbe v segmentu varstva narave, težavah, ki pestijo biotsko raznovrstnost na Balkanu, ter nadaljnjem financiranju civilne družbe.

Srečanje je temeljilo na pripravi dokumenta o stanju civilne družbe v segmentu varstva narave, težavah, ki pestijo biotsko raznovrstnosti na Balkanu ter nadaljnjem financiranju civilne družbe. Foto: Gregor Šubic

Borut Rubinić, programski koordinator za Balkan (član skupine RIT – Reginal Implementation Team – fundacije CEPF za Mediteran), o vtisih s srečanja: “Srečanje je minilo v zelo pozitivnem in konstruktivnem vzdušju. Vsi udeleženi so se strinjali, da gre, ko govorimo o izgubi biotske raznovrstnosti, za temo, ki je po eni strani akutna ter v modernem času predstavlja največji planetarni problem, po drugi strani pa je deležna najmanj sistemske podpore v smislu financ in politične pozornosti.”

Udeleženci, visoki uradniki pristojnih državnih institucij za varstvo narave z Balkana, so se strinjali, da je v prihodnjih letih nujno zagotoviti večjo podporo tej težavi. Enoglasno so tudi podprli načrtovano nadaljnje prizadevanje CEPF-a k podpori civilne družbe v sektorju varstva narave. Obljubili so, da bodo stremeli k podpori in bolj intenzivnemu sodelovanju z nevladnimi organizacijami in drugimi elementi civilne družbe, ki se bojuje proti izgubi biotske raznovrstnosti v državah, ki jih zastopajo. Skupni zaključek je tako obljuba tesnejšega medsebojnega sodelovanja, skupni boj proti opredeljenim grožnjam in bolj sistematično reševanje akutnih problemov varstva narave. V DOPPS-u in BirdLife-u se bomo potrudili da se zaveze »Postojnskega sporazuma« v bližnji prihodnosti ne bodo topile s hitrostjo topljenja arktičnega ledu.

Sredozemlje je ena od najbolj pomembnih vročih točk biotske raznovrstnosti na svetu. Tukaj prebiva veliko število različnih vrst, med katerimi so številne endemične, kar pomeni, da jih lahko najdemo le v Sredozemlju, po raznovrstnosti rastlinskih vrst pa je Sredozemlje celo tretja najbogatejša vroča točka na planetu.

CEPF je v Bosni in Hercegovini podprl tudi projekte za varstvo jamske biotske raznolikosti in tako prispeval k boljšemu poznavanju podzemske favne. Na sliki je hrošč Apholeuonus sp.
foto: Simone Milanolo

Leta 2011 je Sredozemlje med svoja prioritetna območja uvrstila tudi mednarodna organizacija CEPF (Critical Ecosystem Partnership Fund). Njihovo poslanstvo je financiranje projektov in delovanja nevladnih organizacij in lokalnih podjetij na območjih vročih točk po vsem svetu z namenom ohranjanja in trajnostnega razvoja teh naravovarstveno najbolj ranljivih in ogroženih ekosistemov na Zemlji.

Uspešni projekti na Balkanu

Izvedbo promocije, izbora in nadzora nad financiranimi projekti so zaupali organizaciji BirdLife International, ki skupaj s svojo bližnjevzhodno pisarno ter partnerjema DOPPS in LPO (BirdLife Francija) na tem območju organizira Regionalno izvedbeno skupino.

Borut Rubinić, programski vodja za Balkan, ki dela v pisarni DOPPS, pojasnjuje: »CEPF financira projekte, ki jih v skupnem sodelovanju izvajajo nevladne in vladne organizacije, lokalne skupnosti in lastniki zemljišč. Do sedaj smo tako podprli 78 projektov, od tega 34 na območju vzhodne obale Jadranskega morja in jugozahodnega dela Balkana.«

Cilji projektov, ki potekajo na območju Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške in Makedonije, so večinoma usmerjeni v razvoj trajnostnih oblik naravoslovnega turizma ter izboljšanje upravljanja in nadzora nad najbolj pomembnimi območji, kot so na primer Hutovo blato v Bosni in Hercegovini, Ulcinjske soline v Črni gori in laguna Karavasta v Albaniji. Osrednji okvir večine projektov je integrirano upravljanje z morskimi obalami ali porečji.

Center za varstvo in proučevanje ptic Črne gore je z namenom boljše prepoznavnosti območja in prizadevanj za varstvo Ulcinjskih solin 5. oktobra organiziral obisk solin, s katerim je za naravovarstvene cilje navdušil veleposlanice Nemčije, Francije in Poljske v Črni gori.
foto: Nebojša Banićević

Največ gnezdečih kodrastih pelikanov po letu 1977

Rezultati prizadevanj so že zdaj vidni in navdušujoči. Tekom enega od projektov v Črni gori, katerega cilj je varstvo kodrastih pelikanov na Skadrskem jezeru, je na primer na tem območju letos gnezdilo 34 parov pelikanov, ki so uspešno vzgojili kar 48 mladičev. To je največje število gnezdečih parov na tej najsevernejši koloniji v Evropi po letu 1977. Nedvomno sta k temu prispevala namestitev štirih gnezditvenih splavov ter strog nadzor vznemirjanja v času gnezditve, ki sta rezultata dela in prizadevanj izvajalcev omenjenega projekta.

DOPPS sodeluje pri promociji in nadzoru projektov na Balkanu

Naše društvo s sodelovanjem pri teh uspešnih zgodbah tako še naprej ohranja osrednjo vlogo pri razvoju naravovarstvene zavesti in krepitvi civilne družbe na območju Balkana. Borut Rubinić dodaja: »Balkanski polotok je zelo pomembno ciljno območje mednarodnih dejavnosti DOPPS, saj tukaj še vedno najdemo bogata in pogosto nedotaknjena življenjska okolja, preko obal Jadranskega morja pa potekajo tudi pomembne selitvene poti ptic.«

 
Predstavitve 22 podprtih projektov v Sredozemlju si lahko v angleškem ali hrvaškem jeziku preberete v reviji Eko Hercegovina.