Najbolj ogrožena mednarodno pomembna območja za ptice na svetu

Po zadnji raziskavi organizacije BirdLife International je več kot 350 mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA) na svetu močno ogroženih, saj zanje obstaja velika verjetnost, da bodo izgubljena za vedno. Med njimi so tudi tri slovenska območja.

IBA

vir: BirdLife International

Mednarodno pomembna območja za ptice so največje in najbolj celovito omrežje ključnih območij za varstvo biotske pestrosti na svetu. Ta program, pri katerem po standardizirani metodologiji sodelujejo nacionalni partnerji organizacije BirdLife International po vsem svetu, poteka že štiri desetletja, do danes pa so opredelili že 12.000 IBA.

V okviru projekta “IBAs in danger” (IBA v nevarnosti) je BirdLife opredelil 356 najbolj ogroženih območij, ki se nahajajo v 122 državah in so v neposredni nevarnosti, da bo njihova velika naravovarstvena vrednost kmalu izgubljena. Približno polovica od teh območij je po nacionalni ali mednarodni zakonodaji tudi pravno zaščitena kot zavarovana območja.

“Rezultati projekta “IBAs in Danger” omogočajo, da se bodo lahko vladne in razvojne institucije, mednarodne okoljske in naravovarstvene organizacije, gospodarstvo ter širša civilna družba osredotočili na nujno potrebne ukrepe za preprečevanje nadaljne škode in izginjanja teh območij”, pravi Melanie Heath, direktorica BirdLife International za znanost, politiko in informiranje.

Dva primera najbolj ogroženih IBA sta na primer nižinski gozdovi na otoku São Tomé, ki jih ogrožajo industrijske plantaže, jez načrtovane hidroelektrarne in krivolov, in Tasmansko morje med Avstralijo in Novo Zelandijo, ki je pomembno območje za prehranjevanje globalno ogroženih morskih ptic in sesalcev. Žal je ocenjena količina plastičnih odpadkov, ki jih živali po nesreči zaužijejo, v tem morju višja kot kjer koli drugje na svetu.

Neslavna slovenska trojica

Med najbolj ogrožena IBA na svetu so uvrstila tudi območja Ljubljansko barje, Mura in Snežnik – Pivka, za katere je bil ocenjen močan pritisk s strani različnih virov ogrožanja. Na Ljubljanskem barju sta to predvsem intenzifikacija kmetijstva in v manjši meri urbanizacija, na reki Muri energetika in kmetijstvo, na območju Snežnik – Pivka pa intenziviranje gozdarstva.

Popisi gnezdilk v letu 2014

V letu 2014 smo na društvu s pomočjo številnih prostovoljcev izvedli 666 terenskih dni za monitoring 18 izbranih kvalifikacijskih vrst ptic na Mednarodno pomembnih območjih za ptice (IBA) oziroma območjih Natura 2000 za ptice (SPA).

Spremljanje populacij izbranih vrst ptic na Mednarodno pomembnih območjih za ptice (monitoring IBA, ang. Important Bird Area) poteka od leta 2004. Vanj je vključenih okoli 30 kvalifikacijskih vrst ptic Natura 2000 območij, ki se jih vzorči različno intenzivno. V shemi monitoringa vsako leto sodeluje med 100 in 200 prostovoljcev.

V letu 2014 smo v okviru Monitroinga populacij izbranih vrst ptic popisali 18 vrst gnezdilk, in sicer vodomca, kotorno, kostanjevko, veliko uharico, podhujko, belo štorkljo, zlatovranko, kosca, srednjega detla, vrtnega strnada, črnočelega srakoperja, hribskega škrjanca, triprstega detla, malo in grahasto tukalico, kozačo in pisano penico.

Na podlagi podatkov večletnih monitoringov smo ugotovili, da so populacije številnih vrst doživele zmeren upad, pri populacijah nekaterih vrst smo opazili zmeren porast. V Sloveniji je prvič po devetih letih ponovno gnezdila zlatovranka, in sicer na zahodnem delu Goričkega.

V letu 2014 smo na 10 popisnih ploskvah na Krasu zabeležili 21 samcev vrtnega strnada , foto: Tomaž Mihelič

V letu 2014 smo na 10 popisnih ploskvah na Krasu zabeležili 21 samcev vrtnega strnada.
foto: Tomaž Mihelič

Vrtnemu strnadu grozi izumrtje

Pri populaciji vrtnega strnada smo v obdobju 2005-2014 zabeležili negativen populacijski trend. Strmi upad, ki ga je vrsta doživela, je jasen znak, da je treba nemudoma pričeti z izvajanjem varstvenih ukrepov in izvesti dodatne ekološke raziskave, s katerimi bi lahko ukrepe še izboljšali in prilagodili ekologiji vrste. V nasprotnem primeru bo vrtni strnad v Sloveniji v nekaj letih izumrl!
 

Predlog za novi gozdni rezervat

V letu 2014 smo na SPA Snežnik-Pivka popisali 19-22, na SPA Julijci pa 29-31 osebkov triprstih detlov. Trend je zaradi kratkega obdobja popisovanja (2011-2014) še negotov. Vodja projekta, Katarina Denac ugotavlja, da »na Snežniškem dosega vrsta največje gostote na transektu Pogorelček«, zato predlaga, da se »na območju med Grajševko, Ovčarijo, Leskovo dolino in gozdarsko kočo Stiska oblikuje in razglasi nov gozdni rezervat, namenjen prednostno triprstemu detlu.«

Podrobnejše informacije o populacijah izbranih vrst gnezdilk so dostopne v poročilu.
Monitoring populacij izbranih vrst ptic – popisi gnezdilk 2014 (pdf)