Včasih v naravi opazimo belo ali za vrsto neznačilno obarvano ptico. Kako je to mogoče?

Gre za redke genske bolezni albinizem, levcizem in melanizem, ki prizadenejo tako sesalce kot ptice. Razlog za neznačilno obarvanje živali je pomankanje ali višek pigmenta melanina.

Albinizem

Za albinizem je značilno pomankanje pigmenta melanina, ki daje barvo koži, lasem, dlaki in perju.

Perje albino ptic je običajno popolnoma belo, redko imajo še oranžna ali rumena peresa. Za rumeno ali oranžno obarvanje peres so odgovorni pigmenti karotenoidi, ki so lahko pri albino osebkih še vedno prisotni.

Glavna prepoznavna značilnost albino osebkov so rdeče ali roza obarvane oči – melanin namreč daje barvo tudi očem, zaradi njegovega pomankanja, pa se skozi oči vidijo žile.

Normalno obarvan zelenec (levo) in albino zelenec (desno). Foto: Urša Gajšek in Katarina Doberšek

Levcizem

Manj znana genska bolezen je levcizem, ki lahko na prvi pogled izgleda enako kot albinizem. Pri tej bolezni ne gre le za pomankanje melanina, temveč tudi drugih pigmentov. V nasprotju z albinizmom, pomankanje pigmentov pri levcizmu ni popolno, zato ptice niso čisto bele in imajo normalno ali modro obarvane oči.

Levcistične ptice so svetleje obarvane kot običajno. Lahko so blede barve z rahlim odtenkom svojih običajnih barv, lahko pa so tudi delno obarvane z belimi predeli po celotnem telesu. Levcizem običajno prizadene temna peresa, zato so ptice pogosto bele z rdečimi, oranžnimi ali rumenimi peresi.

Normalno obarvana siva vrana (levo) in levcistična siva vrana v družbi dveh normalno obarvanih (desno). Foto: Alen Ploj in Omer Šabić

Melanizem

Melanistični osebki imajo več pigmenta melanina, kot je običajno, zato so temneje obarvani. Odvisno od koncentracije in razporeditve posamezne oblike melanina (evmelanina in feomelanina) je lahko perje melanističnih ptic od črno, temno sivo ali rjavo  (pri visoki koncentraciji evmelanina) do rdečkasto rjavo ali bledo rjavkasto rumeno (pri visoki koncentraciji feomelanina) obarvano. Različno obarvanost melanističnih osebkov lahko opazujemo predvsem pri domačih golobih.

Normalno obarvana kozača (levo) in melanistična kozača (desno). Foto: Domen Stanič

Ali albinizem, levcizem in melanizem vplivajo na zmožnost preživetja ptic?

Albinizem in levcizem negativno vplivata na preživetje ptic, še posebej albinizem, kjer je pomanjkanje melanina večje.

Obarvanost perja je ena od strategij preživetja ptic in omogoča, da se ptica čim bolje zlije z okolico. Brez značilne obarvanosti perja ptica izstopa, zato jo plenilci lažje opazijo. Mislili bi si, da imajo albino in levcistični osebki zaradi belo ali svetleje obarvanega perja prednost vsaj pozimi, ko tla prekrije snežna odeja, vendar je tu še več negativnih posledic pomankanja melanina. Belo perje odbija toploto in posledično jo ptica težje ohranja, kar zmanjša možnost preživetja, še posebej ko se temperature spustijo pod ledišče. Perje albino osebkov je tudi šibkejše in se čez čas obrabi in zlomi. Ptice s pomankanjem melanina so ravno tako bolj izpostavljene UV- žarkom, saj je melanin pigment, ki jih ščiti pred njimi.

Težave zaradi drugačne obarvanosti perja nastopijo tudi v paritveni sezoni, sej je pri mnogih vrstah ptic barva perja zelo pomembna pri prepoznavi in izbiri partnerja.

Ptice imajo zelo dober vid in je za njihovo preživetje bistven. Albino osebki imajo slabši vid, zato jih večina pogine že takoj ko poletijo. Levcistični osebki imajo s tega vidika nekoliko več možnosti za preživetje, saj še imajo normalen vid.

V nasprotju z albinizmom in levcizmom, melanizem nima negativnega vpliva na preživetje. V nekaterih raziskavah so celo ugotovili, da lahko imajo melanistični osebki boljše preživetje kot normalno obarvani. Opazili so spremembe v obnašanju in fizioloških značilnosti melanističnih osebkov, ki kažejo, da so manj dovzetni na stres, bolj agresivni in se razlikujejo v metabolizmu.

Melanistični osebki domačih golobov imajo morda zaradi teh lastnosti več možnosti za preživetje v stresnih okoljih kot normalno obarvani, zato jih večkrat opazimo v mestih, kot na podeželju.

Vse tri genske bolezni so redke, pogosteje pa v naravi opazimo melanistične osebke, saj imajo zaradi številnih posledic pomankanja melanina albino in levcistični osebki slabše preživetje.