Arhiv oznak: Mladinski ornitološki raziskovalni tabor

Mladi ornitologi, pozor!

, Novice

Če želiš izpopolniti svoje znanje o pticah, se zabavati s sovrstniki in mentorji ter z njimi po taborniško preživeti teden dni v objemu narave čudovitega Goričkega, se moraš nedvomno udeležiti Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora »Goričko 2024«. S prijavo pohiti, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko!

Letos bomo v začetku poletnih počitnic v okviru projekta LIFE for Seeds organizirali že tradicionalni mladinski tabor. Potekal bo na območju Goričkega od ponedeljka, 24. junija do nedelje, 30. junija 2024.

Na taboru bo delovalo 5 skupin, ki jih bodo vodili izkušeni mentorji – ornitologi. V skupini boste največ 4 udeleženci, vsaka skupina pa se bo lotila raziskovanja določene teme. Udeležbo priporočamo mladim med 12. in 18. letom starosti.

Kako se prijaviš na tabor?

Če se želiš udeležiti tabora izpolni PRIJAVNI OBRAZEC. Prijave zbiramo do 5. maja 2024, vse prijavljene pa bomo o izboru za udeležbo na taboru obvestili po elektronski pošti najkasneje do 10. maja 2024. Za več informacij pokliči na številko 051 222 350 ali piši na ursa.gajsek@dopps.si.

PRIJAVNI OBRAZEC za tabor Goričko 2024

Mladi ornitologi, pozor!

, Novice

Če želiš izpopolniti svoje znanje o pticah, se zabavati s sovrstniki in mentorji ter z njimi po taborniško preživeti teden dni ob čudovitem Cerkniškem jezeru, se moraš nedvomno udeležiti Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora »Bobnarica 2023«. S prijavo pohiti, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko!

Letos bomo v začetku poletnih počitnic skupaj z Notranjskim regijskim parkom v okviru projekta LIFE Stržen organizirali že tradicionalni mladinski tabor. Potekal bo na območju Notranjskega regijskega parka od sobote, 24. junija, do sobote, 1. julija 2023. Na taboru bodo delovale štiri skupine, ki jih bodo vodili izkušeni mentorji – ornitologi. V skupini boste največ štirje udeleženci, vsaka skupina pa se bo lotila raziskovanja določene teme. Udeležbo priporočamo mladim med 12. in 18. letom starosti.

Kako se prijaviš na tabor?
Če se želiš udeležiti tabora, izpolni PRIJAVNI OBRAZEC. Prijave zbiramo do 28. aprila 2023, vse prijavljene pa bomo o izboru za udeležbo na taboru obvestili po elektronski pošti najkasneje do 5. maja 2023. Za več informacij pokliči na številko 051 636 224 ali piši na tilen.basle@dopps.si.

PRIJAVNI OBRAZEC za tabor Bobnarica 2023

       

Mladi ornitologi, pozor!

, Novice

Če želiš izpopolniti svoje znanje o pticah, se zabavati s sovrstniki in mentorji ter z njimi po taborniško preživeti teden dni ob čudovitem Cerkniškem jezeru, se moraš nedvomno udeležiti Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora »Bobnarica«. S prijavo pohiti, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko!

Letos bomo v začetku poletnih počitnic skupaj z Notranjskim regijskim parkom v okviru projekta LIFE Stržen organizirali že tradicionalni mladinski tabor. Potekal bo na območju Notranjskega regijskega parka, od nedelje, 27. junija, do nedelje, 4. julija 2021. Na taboru bo delovalo 5 skupin, ki jih bodo vodili izkušeni mentorji – ornitologi. V skupini boste največ 4 udeleženci. Vsaka skupina se bo lotila raziskovanja določene teme. Poleg bolj poglobljenih bodo delovale tudi skupine za tiste, ki v svet ptic šele vstopate. Tabor je namenjen mladim od 10. do 18. leta starosti.

Kako se prijaviš na tabor?

Če se želiš udeležiti tabora, nam to čim prej sporoči po elektronski pošti na naslov tilen.basle@dopps.si in poslali ti bomo prijavnico. Prijave zbiramo do 15. maja 2021 oziroma do zapolnitve prostih mest. Za več informacij pokliči na številko 051 636 224 ali piši na zgornji naslov.

Več informacij o poteku tabora boste udeleženci prejeli tekom prijave, natančne informacije pa dobrih 14 dni pred pričetkom le tega.

Lani smo bili zaradi epidemije COVID-19 primorani tabor odpovedati, letos pa upamo, da ga bomo lahko ob upoštevanju priporočil nemoteno izvedli. Kljub temu bomo tabor izvedli samo v primeru, da bo epidmiološka slika ugodna in bo omogočala nemoteno izvedbo tabora.

       

Zimska številka revije Svet ptic

, Novice

Zimsko sonce nas kljub nizkim temperaturam vabi v naravo, kjer lahko ob štetju ptic še posebno pozornost namenite gosem, ki jih je v zimski številki revije Svet ptic predstavil Dejan Bordjan. Gotovo vas bo zanimalo tudi, kako zapleten in obsežen projekt je renaturacija ponikalnice Stržen na Cerkniškem polju?! Med tujo ornitološko literaturo smo izbrskali zanimiv članek o tem, kako uspešne in nemoteče so lahko kamere v raziskavi vedenja ptic. V reviji boste izvedeli nekaj tudi o rastlinskih ubežnicah in kako se spisek potencialno invazivnih vrst žal povečuje. Pokukajte tudi v »svet« rumenoglavega kraljička in si oglejte čudovite zimske fotoulove gozdnega viteza – kragulja.

Tokrat boste potovali v Tokio in si ogledali mestne zelene oaze, kjer ptice navdušujejo Japonce, ter na Škotsko, kjer smo se s Chris Wernham pogovarjali o načinih spodbujanja ljudske znanosti med ornitološkimi prostovoljci na Škotskem. Ob 40. obletnici ustanovitve DOPPS pa preberite vtise dveh članov DOPPS.

Društvenih novic tokrat ne manjka: Predstavili smo ornitološka mladinska poletna tabora Belka in Čigra, 40. jubilejni redni letni zbor članov DOPPS, Pomurski ornitološki vikend, Sodelovanje dijakov pri varstvu Drave, Ptičarijado, Evropski dan opazovanja ptic, Novosti iz Škocjanskega zatoka, Ptice okoli nas, Ustanavljanje nove sekcije DOPPS in ostale zanimive novice, ki jih preberite v novi številki.

Uživajte v branju in lepih sončnih zimskih dneh!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

    Kazalo

    • 4: Gosi Slovenije
    • 12: Ptice Tokia
    • 16: Renaturacija ponikalnice Stržen na Cerkniškem jezeru
    • 19: Bomo dobili z manjšim stikom s ptico več podatkov?
    • 20: Rastline ubežnice
    • 22: Rdečeglavi kraljiček
    • 24: Gozdni vitez – kragulj
    • 26: Chris Wernham – Škotska raziskovalka
    • 29: Hranjenje ptic
    • 30: Zimska opazovanja v naravi
    • 32: Kje je belka? Pod vrhovi Julijcev!
    • 34: Navadna čihra združuje mlade
    • 36: Jubilejni 40. redni letni zbor članov DOPPS/strong>
    • 38: 9. Pomurski ornitološki vikend v Svetem Juriju ob Ščavnici
    • 40: Operacija Drava
    • 42: Ptice opazovalo skoraj 29 tisoč ljudi
    • 43: Ptičarijada 2019
    • 44: Šmentano zabavni Škocjanski bonton
    • 48: Program januar-april 2020

    PDF revije Svet ptic, leto 2019, letnik 25, številka 04.
    Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

    Navadna čigra združila mlade iz Slovenije in Hrvaške

    , Novice

    V nedeljo se je na Ptuju zaključil že 31. Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki je tokrat prvič združil mlade iz Slovenije in Hrvaške. Tabor je bil organiziran v sklopu čezmejnega Interreg projekta ČIGRA, zato smo se na taboru še posebej posvetili spoznavanju navadne čigre na Ptujskem jezeru.

    Cilj letošnjega tabora je bil spoznavanje življenja navadne čigre ob reki Dravi in drugih ptic, katerih življenjski prostor je bolj ali manj povezan z reko. Tabora se je udeležilo 28 mladih iz Slovenije in Hrvaške, ki so pod vodstvom sedmih mentorjev iz DOPPS in BIOM teden dni raziskovali ptice in njihove življenjske prostore, spoznavali različne metode dela in se ob tem zabavali.

    Opazovanje kolonije navadnih čiger. Foto: Neža Kocjan

    Kje se prehranjujejo čigre?

    Na otokih Ptujskega jezera gnezdi največja celinska kolonija navadnih čiger v Sloveniji, ki je v letošnjem letu štela približno 100 parov. Mladi ornitologi so imeli priložnost opazovati dogajanje na koloniji, katero si čigre delijo z rečnimi in črnoglavimi galebi. Ob tem so izvedeli več o ekologiji vrste in razlogih za varstvene ukrepe, ki jih na Ptujskem jezeru izvajamo. Vse skupine smo se še posebej posvetile raziskovanju prehranjevališč navadne čigre. Razporedili smo se okoli jezera in beležili prelete ter obnašanje navadnih čiger (lovi, leti z plenom ali brez…). Na jezeru je nekaj čiger lovilo v plitvejših delih ob severnem in južnem nasipu, največ čiger pa se je po hrano odpravilo v staro strugo reke Drave proti Mariboru ali Ormožu. Nekaj čiger je ribice lovilo tudi na sotočju kanala in stare struge pri Ptuju. Poznavanje prehranjevališč navadnih čiger je zelo pomembno za dolgoročno varstvo vrste, saj tako kot primerna gnezdišča tudi količina razpoložljive hrane vpliva na velikost populacije.

    Rjavih srakoperjev vse manj

    Šturmovci so bili v preteklosti (pred zajezitvijo Drave v Markovcih) velik otok sredi Drave, kjer so okoliški kmetje pasli živino. Danes se je njihova podoba precej spremenila, gozdove in pašnike so nadomestila polja, preostali travniki pa se zaraščajo. Z mladimi smo se odločili prešteti vse rjave srakoperje na ploskvah, katerih jih bolj ali manj redno popisujemo že od leta 1992. Prešteli smo le 8 parov, kar je rekordno malo in v primerjavi z letom 1992, ko so jih našteli 172, katastrofalno.

    Osvežitev, okrepčilo in počitek med veslanjem po Dravi.
    Foto: Neža Kocjan

    Ptice stare struge reke Drave

    Veliko časa na taboru smo namenili tudi pticam, ki gnezdijo ali se prehranjujejo v stari, ohranjani strugi reke Drave. Takšne Drave v Sloveniji več ne moramo najti, zato smo se podali preko meje in se z rafti spustili po Hrvaškem delu Drave od Donje Dubrave do Legrada, kjer v Dravo priteče reka Mura. Med spustom smo imeli priložnost opazovati tipične prebivalce ohranjenih rek, kot so črna štorklja, belorepec, mali martinec, mali deževnik, breguljka in navadna čigra.

    Naravni rezervat ob reki Dravi

    V soboto popoldan smo se odpeljali v Slovenske gorice, kjer smo si ogledali kolonijo čebelarjev, presenetila pa nas je tudi smrdokavra. Dan smo zaključili z opazovanjem ptic v Naravnem rezervatu Ormoške lagune in piknikom ob ognju. Piknik so si seveda priredili tudi lokalni komarji, ki so nam tokrat dobesedno pili kri. Ko se je zmračilo smo oboji zaključili s piknikom in se odpravili v bližnji gozd, kjer sta nam Monika in Jasmina iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev povedali več o teh nočnih letečih sesalcih. Eden se je tudi ulovil v mrežo in strokovnjakinji sta ga določili za Nathusijevega netopirja, kar je zelo zanimiva in redka najdba! Navdušenja mladih ob izkušnji seveda ne rabim posebej opisovati.

    Kaj pa zanimivosti?

    Seveda se na vsakem taboru nabere lepa mera zanimivih opazovanj. Nekatera popolnoma po naključju, druga pa nekoliko bolj načrtovano in z nekaj sreče. Na vodnih površinah Dravskega in Ptujskega polja (zadrževalnik Medvedce, Rački ribniki, Požeg in Podvinci) smo med drugim opazovali kostanjevke in konopnice ter družino črnih labodov, ki pa najverjetneje niso prileteli na počitnice iz Avstralije, temveč jih je nekdo spustil v naravo »za okras«. Zvečer smo se odpravili iskati pegasto sovo, kar se je izkazalo za zelo optimistično potezo. Pegaste sove seveda nismo zabeležili, smo pa nekaj parov malih uharic in tri pare čukov.

    Mladi vadili javno nastopanje

    Mladi ornitologi so ob pomoči mentorjev pripravili program in plakate s predstavitvijo dela na taboru. Slednje so v nedeljo, 7. julija ob 14. uri na OŠ Breg predstavili vsem zbranim, med katerimi sta bila tudi županja MO Ptuj, gospa Nuška Gajšek in ravnatelj OŠ Breg, gospod Milan Fakin. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za obisk in pripravljenost prisluhniti mladim raziskovalcem.

    “Organizacija tabora je velik zalogaj, seveda pa je njegova izvedba odvisna od pomoči mnogih dobrih ljudi. Na tem mestu bi se za gostoljubje rad zahvalil ravnatelju OŠ Breg, gospodu Milanu Fakinu in kuharici ter kuharju, ki sta lepo skrbela za nas. Zahvalil bi se tudi županji MO Ptuj, gospe Nuški Gajšek, ki je z obiskom pozdravila mlade in prisluhnila njihovem delu. Zahvala gre tudi vsem staršem, ki so nam zaupali mlade in jim omogočili nepozabno izkušnjo. Na koncu bi se zahvalil še vsem sodelavcem iz pisarne, posebej pa mentorjem, ki so nase prevzeli veliko odgovornost, hkrati pa so mnogim mladim za navdih in vzor. Hvala vsem in se vidimo prihodnje leto, kaj ne?” je ob zaključku tabora povedal Tilen Basle, vodja tabora.

     

     

    Mladi ornitologi raziskovali Cerkniško jezero

    , Novice

    V začetku meseca se je končal Mladinski ornitološki raziskovalni tabor »Cerknica 2018«, že 29. zapovrstjo. Kot že ime samo namiguje, se je tokrat odvijal v okolici Cerkniškega jezera, ki je bilo v središču našega zanimanja. Kako smo se imeli? Odlično! Kaj smo počeli? To vam pa razkrijemo v nadaljevanju.

    Letošnji tabor je potekal med 24. junijem in 1. julijem v kraju Zelše, kamor se je v kočo za dober teden utaborilo 23 mladih ornitologov in 7 mentorjev. V čudovitem ambientu Cerkniškega jezera in s pogledom na okoliške hribe nam tudi muhasto vreme ni prekrižalo načrtov. Po zajtrku se je vsaka od šestih skupin odpravila na teren, v popoldanskem času pa smo izvedli več skupnih aktivnosti. Obiskali smo Križno jamo, se odpravili na kolesarski izlet v Rakov Škocjan in se z lojtrnikom popeljali ob Cerkniškem jezeru. Prisluhnili smo tudi predavanju o medvedu v Sloveniji in predstavitvi Notranjskega regijskega parka. V času, ko se je odvijalo svetovno prvenstvo v nogometu seveda nismo morali spregledati tudi tega. Ker nismo imeli televizije in interneta smo se odločili, da nogomet ob večerih raje kar igramo.

    Na taboru je delovalo šest raziskovalnih skupin, vsaka pa se je posvetila svoji raziskovalni temi. Kaj so med tem ugotovili, pa vam sporočajo v naslednjih odstavkih.

    Travniške ptice in metulji
    Mentorja: Bia Rakar, Alex Kotnik
    Udeleženci: Svit, Tibor in Urh
    Skupina je popisovala travnike v okolici Cerkniškega jezera, zapeljali pa smo se tudi do Bloške planote, Loške doline in pregledali travnike na Slivnici. Med zanimivejšimi vrstami, ki smo jih opazili so škrlatec, repnik, drevesna in travniška cipa, črna štorklja, rjavi srakoper, repaljščica in poljski škrjanec – našli smo tudi njegovo gnezdo in lupino enega jajca. Poleg ptic smo opazovali in spoznavali tudi metulje in druge žuželke, predvsem mravlje, ki jih Svit zelo dobro pozna. Vreme ni bilo najbolj naklonjeno popisovanju metuljev, vendar smo kljub temu našli 30 različnih vrst dnevnih metuljev, med katerimi je bil najpogostejši travniški lisar. Največje število vrst, tako ptic kot tudi metuljev, je bilo na še nepokošenih, cvetočih travnikih z mejicami (grmi in drevesi). Na poti do Slivnice nas je presenetila in razveselila še divja mačka!

    Rjavi srakoper
    Mentorica: Neža Kocjan
    Udeleženci: Jakob, Nejc, Lovro in Sacha
    Skupina, ki je popisovala rjavega srakoperja, je kislemu vremenu navkljub uspela popisati 4 izmed zadanih popisnih ploskev. Rjavi srakoper, kot značilni predstavnik ptici kulturne krajine, za svoj življenjski prostor izbira travnike, pašnike, košenice ter celo stare sadovnjake. Lovi s preže, zato s pridom uporablja različne strukture, ki mu jih okolje ponuja. Rjave srakoperje smo zabeležili na vejah dreves in grmov, na ograjah njiv, pašnikov in travnikov ter na žicah daljnovodov. Na ploskvi okoli vasi Zelše smo zabeležili največ osebkov kar 29, najmanj le 5 pa smo jih zabeležili na ploskvi v vasi Lipsenj, čemur je nedvomno botrovalo tudi slabo vreme na dan popisa v Lipsnju.

     

    Gozdne ptice in orhideje
    Mentorja: Mitja Denac, Matija Medved Mlakar
    Udeleženci: Rok, Maks in Jon
    Skupina je ves tabor preživela na pobočjih Javornikov in Snežnika, globoko v nedotaknjenih dinarskih gozdovih. Na naključnih točkah smo beležili tip gozda (glede na starost in vrsto dreves ali gospodarsko izkoriščenost) in opažene vrste ptic. Največ ptic prebiva v gozdnih rezervatih, kjer je veliko starih ali odmrlih dreves, zlasti zanimivo pa je bilo opazovati zastopanost različnih ptičjih vrst v različnih gozdovih. Od zanimivejših vrst velja omeniti številne kozače, rdečeglave kraljičke, kaline, krivokljune, črno štorkljo … Veliko pozornosti smo namenjali tudi drugim gozdnim živalim (opazovali smo kune belice, lisice, ogromno jelenov, 2 jazbeca in zaspanega polha), metuljem in divjim orhidejam.

    Ujede Cerkniškega jezera
    Mentor: Tilen Basle
    Udeleženci: Lan, Jakob, Lovro in Karlo
    Cilj skupine je bil popisati ujede na in v okolici Cerkniškega jezera. Ker je bilo tekom tabora vreme za popis le teh precej neugodno, smo nekaj časa namenili tudi opazovanju travniških in vodnih ptic. Tekom tabora smo s pomočjo podatkov, ki so jih prispevale tudi druge skupine največkrat opazovali postovke, kanje, rjave lunje in škrjančarje. Redkejši so bili sršenarji, kragulji in skobci. Opazovali smo tudi redkega kačarja, vendar smo se zanj morali odpraviti vse do vznožja Nanosa. V popoldanskem času smo opravili tudi popis gnezd belih štorkelj v okolici Cerkniškega jezera.

    Vodne ptice
    Mentor: Dejan Bordjan
    Udeleženci: Jošt, Tin, Lana in Mojca
    Cerkniško jezero je mokrišče svetovnega pomena in kot tako vedno vredno pozornosti. Kljub temu pa to ni edina vodna površina v okolici. Raziskovalna skupina je več dni popisovala Cerkniško jezero, popisala pa tudi Loško dolino ter Bloško jezero. Popisali smo 42 vrst vezanih na vodo od tega 31 gnezdilk. Prav vse vrste so bile opazovane tudi na Cerkniškem jezeru, med tem, ko je siva čaplja gnezdila samo v Loški dolini. Na Cerkniškem jezeru so bile najštevilčnejše gnezdilke bičje trstnice ter trstni strnadi, številčne pa so bile tudi liske, mlakarice ter čopasti ponirki. Dobro so bile zastopane tudi tukalice ter čapljice. Redkejše potencialne gnezdilke so bile kostanjevka, konopnica, reglja, raca žličarica ter kreheljc. Zanimivo je bilo tudi zadrževanje para beloličnih čiger.

    Škrlatec
    Mentor: Janez Leskošek
    Udeleženci: Gašper, Janez in Jakob
    Skupina je na Cerkniškem polju popisovala škrlatca, pri nas redko in slabo poznano ptico iz družine ščinkavcev, ki si za habitat izbira zaraščajoče se vlažne travnike. Vsak opažen osebek so zabeležili na zemljevidu in zapisali, v kakšnem habitatu se je nahajal. Vrsto so si lahko res dobro ogledali (še posebej živo rdeče samce), saj so opazili kar 36 osebkov! Vzeli so si tudi en dan za vzpon na Nanos, kjer so opazili slegurja, drevesno cipo, gorsko sinico, sokola selca in grmovščico.
     

    Tabor se je zaključil v nedeljo, 1. julija 2018 v Zelšah, kjer so mladi zbranim predstavili svoja odkritja in vtise s tabora. Mladim je prisluhnilo več kot 40 ljudi, večinoma staršev in domačinov.

    Tabor je letos potekal v okviru projekta LIFE Stržen. Ob tej priložnosti bi se za pomoč pri organizaciji radi zahvalili Notranjskemu regijskemu parku in Zavodu RS za varstvo narave, ki sta tudi projektna partnerja.

    Posebna zahvala pa gre seveda vsem mentorjem, mladim in njihovem staršem, ki so nam zaupali in z nami tako ali drugače preživeli taborni teden!

                             

     

    Cerkniško jezero bodo raziskovali tudi mladi

    , Novice

    Letošnjo pomlad smo na društvu pričel izvajati več obsežnejših raziskav, zato je bila temu primerna tudi sezona na terenu. V okviru projekta LIFE Stržen smo pričeli z intenzivnimi popisi ptic na Cerkniškem jezeru, v naslednjem tednu pa bodo te raziskovali še mladi iz vseh koncev države. V nedeljo se namreč prične Mladinski ornitološki raziskovalni tabor »Cerknica 2018«.

    Udeleženci MORT v letu 2017, ko smo skupaj raziskovali reko Kolpo.

    Letos bo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v okviru projekta LIFE Stržen organiziralo Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki bo med 24. junijem in 1. julijem potekal v kraju Zelše ob Cerkniškem jezeru.

    24 udeležencev bo na taboru spoznavalo, kako lahko z rednim spremljanjem številčnosti ptic, kot tudi s konkretnimi naravovarstvenimi akcijami pripomoremo k ohranjanju mokrišč, podrobneje pa bodo spoznali tudi različne življenjske prostore v okolici jezera. Raziskovalno delo na taboru bo potekalo v skupinah, ki jih bodo vodili izkušeni ornitologi. Ob koncu tabora bodo mladi ornitologi analizirali dobljene podatke ter rezultate svojega dela predstavili javnosti, s čimer bodo prispevali k širjenju znanja in osveščanju na tem področju.

    Vabimo vas, da se nam pridružite na zaključni predstavitvi dela na Mladinskem ornitološkem raziskovalnem taboru »Cerknica 2018«, ki bo v nedeljo, 1. julija 2018, ob 14. uri v Lovskem domu LD Cerknica, Zelše 8d, 1380 Cerknica.

     

    Bilo je ob Kolpi…

    , Novice

    … junija 2017, ko se je odvil že 28. Mladinski ornitološki raziskovalni tabor. Teden dni smo skupaj z 19. mladimi ornitologi iz vseh koncev Slovenije raziskovali čudovito Belo krajino, ob tem pa se zabavali in smejali do onemoglosti. Za vas smo se potrudili in ujeli nekaj taborniških utrinkov, katere želimo deliti z vami tako v sliki kot v besedi. Ste pripravljeni?

    Ste že slišali za kraj Balkovci? Tudi mi ne, vendar smo takoj ob prihodu vedeli, da bi boljšo lokacijo za tabor težko izbrali. Balkovci oz. del po imenu Grduni so zaspan, miren zaselek dobrih 15 minut hoda od reke Kolpe, kjer prebiva le ena družina, nekaj urejenih hiš pa ljudje občasno obiskujejo. Tukaj se nahaja tudi Center za doživljanje biodiverzitete Grduni, ki je star, tradicionalen skedenj preurejen v bivalni prostor za večje skupine. JZ Krajinski park Kolpa nam je za trajanje tabora tega prijazno odstopil in izkazalo se je, da je bil točno to, kar smo potrebovali; prostor, kjer se lahko družimo in skupaj preživimo teden dni kot velika družina! Morda so bili udeleženci ob tabornem zboru malce presenečeni nad informacijo, da dom ne premore interneta ter da je mobilni signal nekoliko slabši, vendar so kaj kmalu pozabili tudi na to. Zakaj pa bi na taborjenju in ob takšni družbi potreboval internet?

    Tabora se je letos udeležilo 19 mladih raziskovalcev od 9. do 17. leta starosti, ki so delovali v petih raziskovalnih skupinah pod vodstvom izkušenih mentorjev. Dnevi so bili dolgi in naporni in tudi vreme ni dopuščalo, da bi ves dan preživeli na terenu. Enostavno je bilo prevroče, zato smo terenski dan prilagodili jutranjim in večernim terenom. Vstajali smo pred 6. uro, pozajtrkovali in se do 13. ure odpravili na teren. Sledilo je kosilo in počitek, nato pa do večera družabne aktivnosti. Te so obsegale predavanje, družabne športne igre, ornitološki kviz in kopanje v reki Kolpi. Zvečer smo se odpravili na nočni teren, kjer smo iskali in popisovali različne vrste sov ter podhujko.

    Kaj smo na taboru raziskovali in kaj odkrili?

    Vsaka raziskovalna skupina se je na taboru lotila posebne tematike ali skupine ptic. Po štirih raziskovalnih dneh smo skupaj zbrali kar veliko zanimivih podatkov. Vas že kaj daje “firbec”?

    Ptice kulturne krajine
    Mentor: Tilen Basle
    Udeleženci: Vanesa, Julija, Lana in Lenart
    Skupina je tekom tabora popisala tri ploskve v značilni kulturni krajini Bele krajine, ob tem pa popisala vsa znana gnezda bele štorklje. Na popisnih ploskvah so bile najštevilčnejše vrste kos, črnoglavka, poljski in domači vrabec, kmečka lastovka in rjavi srakoper. Izmed redkosti so opazovali vijeglavko, smrdokavro, čebelarja in sokola selca. Pregledali so tudi 17 znanih gnezd bele štorklje in odkrili eno novo. Skupaj je gnezdilo 5 parov, ki so imeli v gnezdu povprečno 3,2 mladiča. To nadpovprečno visoko število mladičev je posledica toplega vremena z malo padavinami v spomladanskih mesecih.

    Rjavi in črnočeli srakoper
    Mentor: Dejan Bordjan
    Udeleženci: Lana, Janez in Nikolaj
    Rjavi in veliko redkejši črnočeli srakoper sta tipični ptici kulturne krajine, kateri si zaradi populacijskega trenda zaslužita posebno pozornost. Raziskovalna skupna se med taborom popisala pet ploskev, podatke iz treh pa je dodala še skupina za ptice kulturne krajine. Odkrili so, da največ rjavih srakoperjev prebiva na travnikih, za prežo pa najraje izbira grmovja in drevesa višja od enega metra. S popisi so zabeležili tudi najvišjo povprečno gostoto rjavih srakoperjev v Sloveniji, ki znaša 2,2 para na 10 hektarjev. Črnočelega srakoperja med popisi žal niso zabeležili.

    Gozdne ptice Bele krajine in okolice
    Mentor: Matej Gamser
    Udeleženci: Klara, Luka, Jakob in Maks
    Skupina se je tekom tabora v zgodnjih jutranjih urah podala v gozdove in raziskovala tamkajšnje ptice. Obiskali so vlažne gozdove ob reki Kolpi, suhe gozdove belokrajnske gmajne in dinarske gozdove na Poljanski gori. Skupaj so zabeležili 63 vrst ptic, med zanimivimi pa velja omeniti srednjega detla, pivko, lesno sovo, kozačo, črno štorkljo, čebelarja in sokola selca (našli so tudi dve gnezdi!).

    Vodne ptice
    Mentor: Alen Ploj
    Udeleženci: Lovro, Alex, Al in Jošt
    V Beli krajini razen reke Kolpe ni večjih vodnih površin, prevladujejo manjši potoki in rečice, mlake in kali. Skupina se jih je odločila poiskati in popisati vodne ptice, ki na teh vodnih telesih prebivajo. Popisali so 6 točk na reki Kolpi in 13 ostalih točk (izviri, jezerca, mlake in kali). Najštevilčnejše vrste vodnih ptic so bile mlakarica, siva pastirica in siva čaplja, med redkejšimi pa sta največ zanimanja požela povodni kos in veliki žagar. Opazili so tudi nekaj drugih zanimivih vrst, kot recimo sršenarja, sokola selca in čebelarja.

    Sove Bele krajine
    Mentorica: Neža Kocjan
    Udeleženci: Jakob, Urh, Svit in Karlo
    Skupina z najmlajšimi udeleženci se je tokrat podala na lov za sovami v Beli krajini. Čez dan so preiskovali podstrešja starih stavb in cerkva ter v njih iskali sove ali njihove sledove (peresa ali izbljuvke). Večerni tereni so bili namenjeni iskanju sov z metodo »izzivanja« na terenu. Skupno so zabeležili 13 lesnih sov, 9 velikih skovikov in 4 male uharice.

    Zaključili smo v Žuničih

    Tabor se je zaključil v soboto, 1. julija 2017 v Šokčevem dvoru v bližnjih Žuničih, kjer so mladi zbranim predstavili svoja odkritja in vtise s tabora. Mladim je prisluhnilo približno 30 ljudi, večinoma staršev in domačinov, katere je najprej nagovoril direktor KP Kolpa, g. Boris Grabrijan, nato pa še predsednik DOPPS g. Rudolf Tekavčič. Po kratkih predstavitvah udeležencev in podelitvi priznanj je sledila manjša pogostitev in odhod udeležencev s tabora.

    Brez podpore članov in prijateljev ne gre

    »Organizacija tabora za mlade je velik organizacijski zalogaj in odgovornost. V prvi vrsti se moram tukaj zahvaliti mentorjem, ki so svoj čas nesebično namenili mladim, hkrati pa poprijeli za števila opravila, ki so prispevala k boljšemu počutju na taboru. Tako so udeležencem za večerjo spekli palačinke, ob slabem vremenu pa namesto piknika pripravili hrenovke in sir kar v ponvi. Zadnje jutro so za udeležence pripravili prav posebni zajtrk – puding!« je povedal Tilen Basle, vodja letošnjega tabora.

    »Letošnji tabor ne bi bil mogoč brez podpore naših prijateljev. JZ Krajinski park Kolpa nam je odstopil čudovite prostore za bivanje in priskrbel plovila, s katerimi smo lahko skupaj raziskali in se zabavali na reki Kolpi. Tukaj gre posebna zahvala gospodu Borisu Grabrijanu, ki nam je bil ves čas na voljo in je poskrbel, da smo imeli vsega na pretek. Hkrati se moram zahvaliti tudi vodstvu Centra Interšpar Vič, ki je s podporo omogočilo, da smo bili na taboru dobro opremljeni in založeni z dobrotami.« še dodaja Tilen.

    Organizator tabora:

        

    Tabor sta omogočila in podprla:

      

    Raziskovali smo Pomurje

    , Novice

    Na letošnjem že 27. Mladinskem ornitološkem raziskovalnem taboru »Štrk 2016« smo skupaj z mladimi iz vse Slovenije raziskovali Pomurje. Na zaključni prireditvi v Polani, kjer smo bili nastanjeni so mladi v petek, 1. julija predstavili svoje ugotovitve in dogodivščine. Prisluhnili so jim starši, sorodniki, vaščani in drugi ljubitelji ptic.

    Tudi letos smo raziskovali Pomurje! Tako kot lani, so nas tudi letos prijazno sprejeli v Lovenjakovem Dvoru v Polani, ki je bil izhodiščna točka za pet-dnevno odkrivanje Goričkega, Murske ravni, reke Mure in Slovenskih goric. Tabor smo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije letos organizirali v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije, ki nam je dobrodušno priskočila na pomoč.

    2016_7_7_pegasta_nezakocjan

    … seveda! Je komentar sploh potreben?
    foto: Neža Kocjan

    »Kot vsako leto je bilo tudi to zanimanje za tabor izjemno. Mesta so bila zasedena v dvanajstih urah, zato smo organizirali dodatno raziskovalno skupino in tako omogočili udeležbo 28 mladim iz vse Slovenije.« je povedal Tilen Basle, vodja tabora.

    Tabor je potekal med 27. junijem in 1. julijem 2016, delovalo pa je 6 raziskovalnih skupin. Vsaka skupina se je čez dan posvetila svoji raziskovalni temi, ponoči pa so vse skupine raziskovale sove. Posebej zanimiva je bila skrivnostna in redka pegasta sova, kateri je vsaka skupina namenila kar veliko pozornosti. Mislite, da smo bili uspešni?

    Neža Kocjan, mentorica skupine Kdo prebiva na podstrešjih? je takole opisala svojo izkušnjo ob raziskovanju: »Naša skupina v kateri so bili najmlajši udeleženci tabora je iskala prebivalce podstrešji dvorcev in cerkva v Pomurju. Imeli smo priložnost v gnezdilnici opazovati mladiče pegaste sove, kar bo tako meni, kot našim najmlajšim ostalo za vedno v spominu. Kolikokrat pa imamo priložnost opazovati mlade pegaste sove in to tako od blizu? Navdušenje po dogodku pa najbolje opiše fotografija, ki je nastala takoj po opazovanju.«

    Na taboru so delovale spodaj navedene skupine pod vodstvom izkušenih mentorjev. S klikom na skupino si lahko ogledate predstavitev dela skupine v obliki posterja, ki so jo člani pripravili za zaključno predstavitev.

    Redno skupinsko delo so spremljale dodatne zabavne aktivnosti od katerih je največ pozornosti pritegnil nogomet. V lov za žogo so se podala celo dekleta in fantom pokazala, da niso od muh! Otroci so igrali tako vneto, da so povsem pozabili na številne komarje, ki so se prišli gostit na igrišče.

    Zadnji dan pred zaključkom tabora smo se vsi skupaj z avtobusom podali na izlet ob reko Dravo. Obiskali smo Naravni rezervat Ormoške lagune v nastajanju ter Ormoško in Ptujsko jezero. V Ormoških lagunah je naš Matjaž otroke s traktorjem popeljal po rezervatu, Tanja pa jim je prikazala in pojasnila pomen naravi prijaznih produktov, ki lahko z nekaj dobre volje nastanejo v naravnem rezervatu in tako pripomorejo k njegovem vzdrževanju. Otroci so imeli priložnost sami napolnit kakšno vrečko suhega bezga ter tako spoznati nastanek produktov še v praksi.

    2016_7_7_obrockanje_tilenbasle

    Samec rjavega srakoperja je bil prava zvezda!
    foto: Tilen Basle

    Vrhunec obiska Lagun je bil prikaz obročkanja ptic, ki ga je izvedel naš dolgoletni član in starešina društva, Franc Bračko. Pojasnil je pomen obročkanja ptic ter v praksi pokazal, kako se obročka ptice ter katere meritve je ob tem potrebno izvesti. Največ pozornosti je požel samec rjavega srakoperja, ki se je malce pred našim obiskom ujel v mrežo.

    »Mladinski ornitološki raziskovalni tabori so za mlade, kot tudi za starejše res posebni dogodki. Tukaj se spoznajo in družijo mladi s podobnim zanimanjem, hkrati pa je to za mnoge prvi korak v resno raziskovalno delo. Sam sem se udeležil prvega tabora leta 2001 (takrat sem bil star 12 let) v Dornberku in niti ne znam dobro povzeti, kaj vse je to pomenilo zame v prihodnjih letih. Tabori so najpomembnejši izobraževalni in družabni dogodki za mlade raziskovalce, kjer se kalijo nove vrste slovenskih naravovarstvenikov.« še dodaja Tilen.

    2016_7_7_MORT_skupinska_DOPPS

    Udeleženci in mentorji MORT “Štrk 2016”.
    foto: arhiv DOPPS

    “Mladinski tabor je dolgoletni društveni projekt, preko katerega so se za raziskovanje in varstvo ptic navdušile cele generacije ornitologov. Sama sem se ga letos po več letih letos znova udeležila kot mentorica. Tako udeleženci kot mentorji smo se imeli odlično in se veliko naučili drug od drugega. Po zaključku pa smo skupaj ugotavljali, da bi si najbolj želeli, da bi bil tabor v prihodnjem letu se daljši.” je o vtisu s tabora povedala Tanja Šumrada.

    Z željo Tanje in mladih so se strinjali ostali mentorji in jo seveda podpiramo tudi vsi na društvu, zato bomo storili vse, da bo tabor prihodnje leto še daljši!

    Spodaj vas vabimo, da si ogledate kratko galerijo z nekaj utrinki s tabora. Kot vedno, slike povedo več kot mnogo besed!