Spomladi in v začetku poletja imamo v društveni pisarni največ klicev na ornitofon, saj je to čas poletanja še nespretnih ptičjih mladičev, ki pogosto nehote pristanejo in občepijo na tleh, kjer bi lahko hitro postali plen mačke ali psa. Včasih pa se med klici najde tudi kakšen bolj nenavaden.
Raca je za gnezdenje izbrala cvetlično korito z okrasnimi grmovnicami. Foto: Iztok Lazar
Tako smo v začetku julija letos prejeli klic iz NLB, da v 13. nadstropju njihove poslovne stavbe na Trgu republike v Ljubljani gnezdi mlakarica. Jajca je znesla v cvetličnem koritu z okrasnimi grmovnicami, postavljenem na sam rob terase. Da mlakarica v mestih pogosto izbira nenavadna mesta za gnezdenje, je že znano (Tome D., Vrezec A., Bordjan D. (2013): Ptice Ljubljane in okolice. MOL, Ljubljana), vendar se je tokrat odločila res slabo. Mladičev namreč nikakor ne bi mogla pripeljati do najbližje vode, saj je edina možna pot vodila čez rob terase v gotovo smrt na betonu 45 m nižje. Raca je torej potrebovala človeško pomoč. Ta je prišla v prvi vrsti s strani gospoda, ki na terasi NLB vodi gostinski lokal. Pod gnezdo ji je nastavil napihljiv otroški bazen z vodo, za katerega smo upali, da bo mlakarico premamil vsaj za kratek čas takoj potem, ko se bodo mladiči izlegli. Nato bi raco skupaj z mladiči ujeli in spustili nekam v naravo. V petek, 7.7.2017, nas je popoldne poklicala gospa Maja Jaklič iz NLB in povedala, da je nekaj račk že izvaljenih. Ob pregledu smo ugotovili, da se okoli mame race gnete šest mladičkov, pod njo pa sta bili še dve neizvaljeni jajci. Ker je bilo pomembno, da naenkrat rešimo vso račjo družino, smo jajčkoma dali čas še do naslednjega jutra, vendar se nista izvalili. Nismo želeli tvegati, da mati raca družino ponesreči odpelje v smrt, zato smo jo skupaj z mladiči ujeli, jajci pa vzeli s seboj – da ju izvalimo doma in mladiče hitro odpeljemo k preostali družini ali pa zanju poskrbimo sami.
Spuščanje mlakaric v Zadnji ribnik v Dragi pri Igu je šlo tako hitro, da nam niti ni uspelo posneti dobrih fotografij. Smo pa bili zato toliko bolj veseli, ko je raca na vodi vestno počakala vse svoje mladiče in jih nato hitro odpeljala pod veje drevja, ki so visele tik nad vodo. Že na gnezdu se je izkazala kot zelo zaščitniška, saj je ob pregledu na nas divje pihala in nas skušala kavsniti.
S tem pa se zgodba še ni končala. Za preostali jajci smo namreč že kovali načrte, kako ju bomo izvalili in mladičema omogočili združitev s pravo družino še preden bi se utegnila navezati na nas. Pa se je izkazalo, da delamo načrte brez krčmarja, kajti jajci sta bili klopotca brez zarodkov, kar se je lepo videlo, ko smo ju presvetlili z močno lučjo. Zdaj nam torej preostane le še, da račji družini zaželimo uspešno pot v odraslost!
