Arhiv oznak: mokrišča

Uporaba svinčenega streliva v mokriščih v Evropski uniji končno prepovedana!

, Novice,Sporočila za javnost

Od danes, 15. 2. 2023, velja splošna prepoved uporabe svinčenega streliva v mokriščih v vseh 27 državah Evropske unije, kot tudi na Islandiji, Norveškem in v Lihtenštajnu. Evropski zakon stopa v veljavo po dveh letih prehodnega obdobja, ki so bila namenjena pripravam na spremembo.

Žlicarica. Foto: Jure Novak

Svinčeno strelivo (šibreni naboji) je sestavljeno iz stotine svinčenih kroglic (šiber), katere lovci izstrelijo iz pušk šibrenic med lovom na ptice in druge male živali. Strokovnjaki ocenjujejo, da lovci ob uporabi tovrstnega streliva letno onesnažijo evropska mokrišča z več kot 4000 tonami svinca, kljub temu, da na trgu obstajajo cenovno dostopne in varnejše alternative.

Svinčeno strelivo je še posebej nevarno za vodne ptice. Številne namreč redno požirajo zrna peska ali kamenja, saj jim v posebnem želodcu pomagajo mleti hrano in izboljšajo prebavo trše hrane, kot na primer semen. Ptice zrna peska zamenjajo s svinčenimi šibrami in se posledično z njimi zastrupijo.

Zaradi posledic zastrupitve s svincem v Evropi letno umre približno en milijon vodnih ptic, ki so z uveljavitvijo zakona sedaj varne pred mučno smrtjo.

Prepoved uporabe svinčenega streliva v mokriščih bo hkrati zmanjšala posredno zastrupitev številnih ujed, ki se s svincem pogosto zastrupijo med prehranjevanjem z vodnimi pticami, ki so šibre že zaužile.

Partnerstvo BirdLife International se je za prepoved strupenega streliva borilo več kot 20 let. Na žalost sprejeta zakonodaja ne pokriva vseh površin, le mokrišča in 100 metrski varovalni pas okoli njih. Svinčeno strelivo se tako še zmerom lahko uporablja med drugimi oblikami lova in med športnim streljanjem na prostem. Prav tako se svinec še vedno lahko uporablja za uteži in vabe pri ribolovu.

Vendar tudi to se lahko kmalu spremeni! Evropska agencija za kemikalije pripravlja drugi paket omejitev, ki predvideva popolno prepoved svinčenega streliva in ribolovnih uteži ali vab. Partnerstvo BirdLife International se bo še naprej zoperstavljalo orožarskemu in lovskemu lobiju in preprečevalo zastrupljanje evropskega okolja.

Več si lahko preberete na spletni strani BirdLife International. 

Čas je za obnovo mokrišč

, Novice

Mokrišča so med svetovno najbolj ogroženimi ekosistemi. Izgubljamo jih predvsem zaradi izsuševanja, prekomerne rabe vode in drugih virov, onesnaževanja, v zadnjih letih pa jih vse bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe. Z izgubljanjem mokrišč, izgubljamo vsi, zato je čas, da pričnemo z njihovo obnovo.

7 dobrih praks za obnovo mokrišč. Vir: worldwetlandsday.org

Že pred časom smo dosegli prelomno točko in pričeli z razmislekom o naših vplivih na okolje. Vendar pa samo razmišljanja in besede niso dovolj, potrebno je tudi odločno ukrepanje.

Zaradi človekovih dejavnosti so številni ekosistemi degradirani ali uničeni, med najhitreje izginjajočimi ekosistemi pa so mokrišča. Od leta 1700 je izginilo že več kot 80 % mokrišč. Številni tipi mokrišč so posledično že močno ogroženi, z nadaljevanjem trenda pa dobršen del odgovornosti za njihovo izginotje na nas samih.

Izguba mokrišč pa še zdaleč ne ogroža »le« rastlin in živali, od mokrišč smo odvisni prav vsi. Mokrišča so razlog, da si lahko vsak dan nalijemo kozarec pitne vode, saj zemlja, rastline in drugi vodni organizmi v mokriščih vodo čistijo in tako zagotavljajo skoraj vso našo pitno vodo. Blažijo tudi negativne učinke vremenskih podnebnih pojavov, kot poplave in suše.  S shranjevanjem vode ščitijo pred poplavami, v poletnih mesecih pa preprečujejo sušo. Pravzaprav so naš naravni ščit in »varuhi« pred posledicami podnebnih spremembam, saj uravnavajo mikroklimo, podnebje ter so izjemna skladišča ogljika.

Pomembno je, da se zavedamo kako pomembna so mokrišča, tako za živali in rastline, kot tudi za dobrobit ljudi. Zaustaviti moramo uničevanje mokrišč, z njimi upravljati premišljeno in trajnostno ter poskrbeti za njihovo obnovo.

Uničevanja mokrišč naj postanejo preteklost, čas je za njihovo obnovo!

Na DOPPS je aktivno ohranjanje in obnova mokrišč prioriteta že od samega pričetka delovanja. Danes smo upravljalci treh naravnih rezervatov z različnimi tipi mokrišč, kjer veliko časa namenimo prilagajanju novim izzivom in zagotavljanju njihove primarne funkcije tudi v prihodnje.

NARAVNI REZERVAT ORMOŠKE LAGUNE

V Naravnem rezervatu Ormoške lagune smo novembra 2021 pripravili gnezdišča za gnezdenje mednarodno pomembnih vrst. Foto: Ana Vaupotič

V Naravnem rezervatu Ormoške lagune si nenehno prizadevamo za ohranjanje in izboljševanje življenjskih prostorov, zato smo v novembru 2021 v okviru t.i. »Izvedbe ukrepov ohranjanja biotske raznovrstnosti za obvladovanje podnebnih sprememb v Naravnem rezervatu Ormoške lagune« izvedli zemeljska dela, s katerimi smo vzpostavili ali pa preoblikovali že obstoječe vodne površine za gnezdenje mednarodno pomembnih vrst, (npr. kostanjevka, čapljica, navadna čigra) in oblikovali plitvo poplavljene površine in poloje kot gnezdišče za polojnike in rdečenoge martince ter kot selitveno postojanko za pobrežnike.

NARAVNI REZERVAT IŠKI MOROST

Na območju Naravnega rezervata Iški morost smo z različnimi ukrepi, kot so trikratna košnja letno s spravilom, štirikratna košnja letno s spravilom ter štirikratna košnja letno s spravilom z enkratnim dosejevanjem avtohtonega zelenega mulča, uspeli v zadnjih treh letih bistveno (za 80+ %) zmanjšati pokrovnost tujerodnih vrst rodu Solidago (tj. zlate rozge) in značilno povečati vrstno pestrost sestojev v naravnem rezervatu.

Kot so pokazali izsledki četrtega zaporednega popisa vegetacije na NRIM, ki so ga izvedli strokovnjaki z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, se je kot najbolj učinkovita metoda zatiranja zlate rozge izkazala štirikratna košnja letno s spravilom z dosejevanjem zelenega mulča. A tudi ostale so prinesle želen rezultat.

V letu 2022 smo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok izvedli več različnih aktivnosti za omejevanje širjenja in vnosa invazivnih tujerodnih vrst rastlin. Foto: NRŠZ

NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK

V okviru Programa porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe smo v letu 2022 na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok izvedli več različnih aktivnosti za omejevanje širjenja in vnosa invazivnih tujerodnih vrst rastlin.

Vnos semen tujerodnih rastlin (z različnimi načini širjenja semen kot so biotski – ptice, žuželke in druge živali ter abiotski – veter, vodni tok) iz okolice naravnega rezervata je trajen problem, ki terja vsakoletno spremljanje stanja in njihovo sprotno odstranjevanje.

Aktivnosti, ki jih izvajamo že od leta 2019, vključujejo strojno odstranjevanje podzemnih delov in puljenje mladih tujerodnih rastlin, mulčenje in obrezovanje ter odstranjevanje biomase na težko dostopnih predelih (zastiralni nasipi, brežine kanalov…) ter zasajevanje avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst z namenom zasenčenja rastišč invazivnih tujerodnih rastlin.

 

Mokrišča za ljudi in naravo

, Novice

2. februarja praznujemo svetovni dan mokrišč. Leta 1971 je bila na ta dan v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mokriščih, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Konvencija predstavlja temelj varstva in trajnostne rabe mokrišč v najširši definiciji teh ekosistemov.

Mokrišča so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno najbolj ogroženimi ekosistemi. V njih živi ali se razmnožuje 40 % vseh živalskih in rastlinskih vrst, številne vrste pa so zaradi izgube mokrišč močno ogrožene. Od leta 1970 smo izgubili že 35 % mokrišč, od leta 1700 pa skoraj 90 %. Z mokrišči izgubljamo tudi številne ekološke funkcije, ki so ključne za dobrobit ljudi.

Pomembno je, da se zavedamo kako pomembna so mokrišča in z njimi upravljamo premišljeno in trajnostjo ter jih obnavljamo. Na to nas opominja tudi slogan letošnje ozaveščevalne kampanje: SPOŠTUJ – UPRAVLJAJ – OBNOVI – VZLJUBI.

Mokrišča izgubljamo predvsem zaradi izsuševanja (drenaž), prekomerne rabe vode, onesnaževanja, prekomernega ribolova in globalnih podnebnih sprememb.

Z njihovo izgubo izgubljamo vsi. Zakaj?

  • Ker so mokrišča »ledvice Zemlje«. Zemlja, rastline in drugi organizmi v močvirjih vodo čistijo in tako zagotavljajo skoraj vso našo pitno vodo.
  • So rezervoar ogljika. Z izsuševanjem mokrišč povečamo izpust toplogrednih plinov v ozračje, ki so sicer skladiščeni v njih.
  • Zagotavljajo poplavno varnost. Vsak kvadratni meter mokrišča absorbira 14.000 l poplavne vode. Tako zmanjšajo obseg poplav in so naš naravni ščit.
  • Reke in potoki prenašajo hranilne snovi. Odgovorni so za njihovo kroženje in vzdržujejo prehranjevalne verigo.
  • So življenjsko okolje 40 % vseh rastlinskih in živalskih vrst.
  • Mokrišča so pomembne selitvene postojanke vodnih ptic.
  • Prispevajo k izboljšanju počutja. Nudijo mesta, kjer preživljamo kvaliteten čas v naravi – se sproščamo in rekreiramo.

»Premišljena in trajnostna raba mokrišč ni le mogoča, vendar je nujna za prihodnost ljudi, kot tudi celotnega planeta. Nadaljnje povzročanje škode tem ekosistemom bo imelo grozne posledice, zato moramo ukrepati zdaj. V njihovo ohranjanje moramo vložiti čas in sredstva, kot tudi svoje srce.« je povedala Martha Rojas Urrego, generalna sekretarka Konvencije o mokriščih.

Mokrišča – poziv k ukrepanju
Obalna mokrišča: na naravni osnovane rešitve (NbS) za izredne vremenske razmere

#ProtectWater

, Novice

Voda je življenje. Brez zdravih rek, jezer in mokrišč ni pitne vode, ni življenja. Evropske vodne vire ščiti evropska zakonodaja, vendar si mnogo nacionalnih vlad prizadeva oslabiti zakone. SKUPAJ jih moramo ustaviti.

V ČEM JE PROBLEM?

Po zadnjih podatkih kar 60% evropskih rek, potokov, jezer in mokrišč ni v dobrem stanju. Skozi generacije smo jih uničevali in onesnaževali, ter neodgovorno odvzemali velike količine vode.

Če bomo tako nadaljevali, bodo negativni učinki vidni povsod; od najmanjših, čisto vsakdanjih stvari, katere imamo za samoumevne, do celotnih industrijskih panog. Vplivalo bo tudi na nešteto vrst, ki za preživetje nujno potrebujejo vodne ekosisteme.

KDO JE KRIV?

Vsak je odigral svojo vlogo, vendar so naše vlade tiste, ki dopuščajo izkoriščanje naših rek, jezer in močvirij s trajnimi posledicami. Jezovi in druga infrastruktura (npr. za hidroenergijo, zaščito pred poplavami in plovbo) uničujejo naravni tok reke in onemogočajo reprodukcijo nekaterih vrst. Netrajnostno kmetijstvo onesnažuje in porabi velike količine vode.

Z evropsko vodno zakonodajo so se nacionalne vlade zavezale končati uničevanje vodnih virov, vendar danih obljub niso izpolnile. Še huje, sedaj želijo zakonodajo še oslabiti!

KAKŠNA JE REŠITEV?

Zavrteti čas nazaj in preprečiti poslabšanje rek ne bo mogoče brez močne zakonodaje. V Evropi imamo močan zakon, ki ščiti naše reke, jezera, mokrišča, potoke, somornico in podtalnico – Okvirno vodno direktivo. Slednja zagotavlja tudi, da so vodni viri v slabem stanju, najkasneje do leta 2027 obnovljeni in oživljeni.

Medtem, ko to berete, se številne nacionalne vlade trudijo oslabiti zakonodajo. To bi bila katastrofa za naše reke, jezera in mokrišča, od katerih smo vsi odvisni.

#ProtectWater

UKREPAJTE ZDAJ: povejte Evropski komisiji naj ohrani močno zakonodajo, ki ščiti naše vode!

SVET BREZ PIVA?

Veliko sestavin je potrebnih za izdelavo vašega najljubšega piva, a vse se začne s kvalitetno vodo. Na žalost kvaliteta evropskih vodnih virov strmo pada.

Evropski pravni okvir varuje reke, jezera, mokrišča, potoke in podtalnico. Zagotavlja, da države članice varujejo njihove vode in obnovijo, kar je že bilo uničeno. Leto 2027 je zadnji rok za izpolnitev ciljev Vodne direktive.

Medtem, ko to berete, se številne države članice trudijo oslabiti direktivo. MORAMO jih ustaviti! Povejte Evropski komisiji naj ohrani našo zakonodajo močno ter da SUHO, UMAZANO in LUKSUZNO PIVO ostanejo le del naše domišljije.

Svetovni dan mokrišč

, Novice

2. februarja 1971 je bila v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mokriščih (Ramsarska konvencija), ki predstavlja temelj njihovega varstva in trajnostne rabe. Ta dan tako širom sveta posvečamo ozaveščanju o pomenu mokrišč za ljudi in ves planet.

Danes v mestih prebivajo 4 milijarde ljudi. Do leta 2050 se bo to število še povečalo zaradi povpraševanja po zaposlitvi in boljših priložnostih zanjo. Urbanizacija je eden ključnih mega izzivov prihodnosti, ki popolnoma spreminja način življenja judi. Predvidevajo, da se bo do konca leta 2030 število mega-mest (mesto z več kot 10 milijoni prebivalcev) povečalo iz 31 na 41.

Velika mesta ne predstavljajo samo ekonomski, logistični in upravljalski izziv, temveč predvsem okoljski in naravovarstven. S širjenjem mest se vse bolj posega v mokrišča, ki ne opravljajo le vitalnih funkcij v urabanih naseljih, temveč so osnova za njihov obstoj. Prav zaradi slednjih izzivov letošnji svetovni dan mokrišč obeležujemo pod sloganom: Mokrišča za boljšo prihodnost urbanih okolij.

Prispevajte svoj glas za prepoved svinca v EU! #BanLead

, Novice

V Evropi vsako leto zaradi zastrupitve s svincem umre milijon ptic. Mnoge ikone ptičjega sveta, kot naprimer labod pevec, orel belorepec in plamenec, poginejo zaradi zaužitja svinčenih šiber iz izstreljenih nabojev. Svinec najprej napade prebavni sistem ptice, ta pa nato počasi in v mukah strada do smrti… to je »dolgo poslavljanje«.

Vendar je svinec edini, od katerega bi se morali posloviti!

Evropska agencija za kemikalije razmišlja o prepovedi uporabe svinčenih nabojev za lov v mokriščih. Odprli so javno spletno posvetovanje na to tematiko, ki bo trajalo do 21. decembra 2017.

PRISPEVAJTE SVOJE MNENJE! DOPPS skupaj z BirdLife Europe and Central Asia poziva vse ljubitelje narave k podpori te prepovedi, ki je smiselna tako za ptice kot tudi za ljudi. S KLIKOM na spodnjo grafiko prejmete več informacij in imate možnost, da vaš glas sliši vsa Evropa.

Ogroženi zaklad Ulcinja

, Novice

Predstavljamo vam najnovejši dokumentarni film, ki govori zgodbo enega najpomembnejših območji za ptice na celotnem Balkanu – območja Ulcinjskih solin in delte reke Bojane.

Dokumentarni film ‘Ogroženi zaklad Ulcinja’ je “paradna ptica” komunikacijskega projekta ‘Promotion of biodiversity conservation actions through motion – Ulcinj Salinas‘, realiziranega s strani Kawka Production pod okriljem Critical Ecosystem Partnership Fundation in BirdLife International.

2016_7_10_UlcinjTreasure_Flyer_SLO_FINAL

V procesu snemanja je sodelovalo tudi društvo DOPPS, saj smo v avgustu 2015 s pomočjo brezpilotne naprave (dron) zabeležil prve osupljive posnetke čudovitega, morda biodiverzitetno najbolj pestrega območja na JZ Balkanu – delte reke Bojane!

Vabljeni k ogledu!

Evropski dan opazovanja ptic 2016

, Novice

Te dni bo na milijone ptic selivk zapustilo Evropo in odletelo proti svojim prezimovališčem v Afriki. Na svoji tisoče kilometrov dolgi poti se bodo soočile z mnogimi nevarnostmi. DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da ob Evropskem dnevu opazovanja ptic 1. in 2. oktobra 2016 izkoristite priložnost in spoznate osupljiv svet ptic in njihovih selitev.

Letos vas skupaj s 36 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Pripravili bomo informacijske točke in izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov. Študija zveze BirdLife International objavljena v letu 2015 je pokazala, da je letno na območju Mediterana ubitih 25 milijonov ptic selivk. Mnoge partnerske organizacije so si kot prioriteto zadale ustavitev nepotrebnega ubijanja ptic. Cilj letošnjega Evropskega dneva opazovanje ptic je tako osveščanje javnosti o čudežih selitve ptic in njihovih potrebah na gnezdiščih, med selitvijo kot tudi na prezimovališčih. Evropski dan opazovanja ptic je letni dogodek, ki ga sestavlja na stotine aktivnosti, ki jih organizirajo nacionalni partnerji zveze BirdLife International. V preteklem letu je na dogodku sodelovalo 41 organizacij, katere so skupaj organizirale 1,093 dogodkov z več kot 32.000 udeleženci. Skupno število ptic, opaženih na dogodkih je presegalo 5 milijonov osebkov! Letošnji dogodek koordinira švicarski partner BirdLife Schweiz, ki bo kasneje tudi sprejel in analiziral letošnje podatke. Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na vseh koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

2016_9_20_ebw16_cover_fin

Dogodki v okviru Evropskega dneva opazovanja ptic 2015

1. oktober (sobota):

  • Informativna stojnica v Ljubljani (tržnica Center) – med 9. in 13. uro
  • Spoznavanje ptic ob Koseškem bajerju (Lubljana) – opazovalna točka med 9. in 13. uro, ob 10. uri pa bo po učni poti okoli bajerja organizirano enourno vodenje – PRESTAVLJENO Z NEDELJE
  • Spoznavanje ptic v parku Tivoli (Lubljana) – informativna stojnica in opazovalna točka na Jakopičevem sprehajališču med 10. in 14. uro – PRESTAVLJENO Z NEDELJE

2. oktober (nedelja):

  • Spoznavanje ptic v parku Tivoli (Lubljana) – Spoznavanje ptic v parku Tivoli ob 9. uri (zbor na parkirišču pred kopališčem v Tivoliju)
  • Fenomenalne selitve ptic (Maribor, Trg Svobode) – informativna stojnica med 9. in 14. uro, ob 10. in 12. uri pa bo organizirano enourno vodenje po mestnem parku
  • Jezero Komarnik (Lenart) – zbor ob 8:30 pred bivšim Črnim lesom
  • Naravni rezervat Škocjanskih zatok (Koper) – opazovalne točke med 10. in 13. uro
  • Ptice Šentjernejskega polja (Šentjernej) – zbor ob 8:30 na parkirišču OŠ Šentjernej
Več informacij o dogodkih najdete v napovedniku.

Sporoč za javnost PDF