Arhiv oznak: mokrišče

Tematska številka revije o NR Škocjanski zatok

, Novice

Člani DOPPS se upravičeno lahko pohvalimo s čudovitim Naravnim rezervatom Škocjanski zatok, ki smo mu tokrat namenili kar celotno številko jesenske revije Svet ptic. Vabim vas, da se poglobite v branje o napornih začetkih zavarovanja oaze na pragu Kopra, izveste kdo je bil pobudnik in zakaj, kako se je v obdobju spreminjanja in nastajanja čudovitega primorskega bisera spreminjala vrstna pestrost ptic, morsko živalstvo in ostala živa bitja – kačji pastirji, hrošči, rastlinstvo idr. Izveste lahko tudi, kje je DOPPS dobival finančno podporo, da je izpeljal renaturacijo, vzpostavil učno pot in zgradil nujno potrebne objekte – center, opazovalnice, hlev idr. Ob tem se je bilo treba spopasti tudi z vzdrževanjem posebnih življenjskih prostorov, pri čemer je nastal nov izziv – kako izbrati primerno pašno žival, ki bo preživela v močvirnih tleh. Zaposleni v zatoku pa so se soočili še z drugimi nalogami – kako pripraviti dobre učne programe za šole in vrtce, šolo jahanja, prodajo v baru in trgovini, biti samozadostni in še in še.

Ob vseh teh zanimivih prebiranjih zgodovinskih zapisov razvoja Naravnega rezervata Škocjanski zatok, pa vas lahko ganejo tudi besede vplivnih osebnosti, politikov in odločevalcev, ki so za revijo napisali nekaj ganljivih pogledov na napore ob nastanku Škocjanskega zatoka – nekdanji minister za okolje in prostor, dr. Pavel Gantar, Mladen Berginc in dr. Marija Markeš, oba nekdanja uslužbenca direktorata za okolje in prostor, idr.

Za konec pa smo pripravili še nekaj kratkih društvenih novic.

Prijetno jesensko branje želim!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

    Kazalo

    • 4: Ptice v Škocjanskem zatoku
    • 6: Ptice Naravnega rezervata Škocjanski zatok – včeraj in danes
    • 11: O kačjih pastirjih Škocjanskega zatoka
    • 12: Morsko živalstvo Škocjanskih lagun – zgodba o uspehu
    • 14: Od mrtvega laboda do prenovljene zibelke življenja
    • 19: Kaj nam lahko DNK pove o hudourniku in njegovem bledem bratrancu?
    • 20: Hrošči Naravnega rezervata Škocjanski zatok
    • 22: Čapljica
    • 30: Mladen Berginc
    • 33: Življenski prostori in rastlinstvo NR Škocjanski zatok
    • 36: Na obisk v Škocjanski zatok
    • 38: Kamarški konji v Škocjanskem zatoku
    • 40: Naravni rezervat Škocjanski zatok kot učilnica v naravi
    • 42: Luka Koper v sožitju s Škocjanskim zatokom
    • 52: Novice DOPPS

    PDF revije Svet ptic, leto 2019, letnik 25, številka 03.
    Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

    Ormoške lagune – vračanje bisera pticam, naravi in ljudem

    , Novice

    Ormoške lagune že več kot 30 let izkazujejo veliko naravovarstveno vrednost, saj so tukaj dom in zatočišče našle številne ptice in druga živa bitja. Skupaj z zaposlenimi v Tovarni sladkorja Ormož, d. d., in mnogimi prostovoljci smo že od 80. let vzdrževali in ohranjali območje tako, da je bilo za ptice čim bolj primerno. Po zaprtju tovarne pa je v trudu po ohranitvi območja nastal projekt LIVEDRAVA, del katerega je tudi vzpostavitev novega slovenskega naravnega rezervata – Ormoške lagune.

    Septembra 2012 je DOPPS pričel z izvajanjem projekta LIVEDRAVA, ki ga preko finančnega mehanizma Life+ sofinancira EU. Eden izmed ciljev tega projekta je tudi renaturacija Ormoških lagun in razglasitev območja kot naravni rezervat. S tem namenom bomo ponovno zagotovili dotok vode v bazene, uredili primerna življenjska okolja in bodoči rezervat uredili za obiskovalce. Območje bomo aktivno upravljali in obiskovalcem omogočili posebno doživetje narave. Več o Ormoških lagunah smo vam pripravili v zavihku Naravni rezervati.

    Dela se nadaljujejo…

    2014_11_5_cevovod_Dominik_Bombek

    Cevovod iz Ormoškega jezera skrbi za dotok vode v bazene Ormoških lagun.
    foto: Dominik Bombek

    Od pričetka projekta smo na območju Ormoških lagun izvedli kar nekaj projektnih akcij. Med pomembnejšimi velja izpostaviti ureditev začasne projektne pisarne, izdelavo pašnega načrta in sistema pašnih ograj ter nakup petih vodnih bivolov, ki bodo s pašo pripomogli k upravljanju območja.

    Dokončali smo tudi izgradnjo cevovoda, katerega delovanje smo preizkusili 20. oktobra 2014. Njegov namen je, da se z odvzemom vode iz Ormoškega jezera ponovno zagotovi zadostni dotok vode za vzpostavitev mokrišča v nekdanjih bazenih odpadnih vod. Cevovod deluje na principu natege. Natega je postopek, pri katerem tekočina teče iz višje ležečega mesta proti nižje ležečim. To pomeni, da za delovanje cevovoda, razen pri prvem polnjenju, ne potrebujemo črpalk, saj vodo iz Ormoškega jezera v smeri nižje ležečih bazenov požene teža. S tem, ko bomo bazene napolnili z vodo, bomo omogočili, da se ponovno vrnejo redke in ogrožene vrste ptic, za katere je bilo območje Ormoških lagun opredeljeno tudi kot Posebno območje varstva (SPA) v okviru omrežja Natura 2000.

    »Trenutno v bazenih poteka tudi obnova življenjskih okolij. Z gradbenimi deli oblikujemo otočke in jarke, ki so na različnih globinah in ki bodo zagotavljali stalen preplet vlažnih in odprtih blatnih površin ter predelov s plitvo in globoko vodo. S temi ureditvami bomo pripravili ugoden gnezditveni in prehranjevalni habitat za številne vrste ptic, dvoživk, plazilcev, kačjih pastirjev, žuželk in drugih živih bitji,« je povedal Dominik Bombek, koordinator za izobraževanje in stike z javnostjo v projektu LIVEDRAVA.

    Naravni rezervat Ormoške lagune bo priložnost tudi za številne mlade

    2014_11_5_studenti_lagune_Sara_Usnik

    Kljub slabemu vremenu je študente gnala velika vnema in zanimanje.
    foto: Sara Usnik

    V petek, 24. oktobra 2014, je 12 študentov smeri Varstvo narave na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem opravilo terenske vaje na Štajerskem. Ogledali so si aktivnosti projekta LIVEDRAVA, še posebno pa akcije za varstvo navadne čigre na Ptujskem jezeru, akcije odpiranja rečnih rokavov in renaturacijo lagun. Študentje so bili nad videnim navdušeni. Zanimale so jih številne podrobnosti za ustrezno izvedbo naravovarstvenih ukrepov in praktični napotki za izvedbo paše živine za nego habitata, pa tudi namigi za prijavo velikih naravovarstvenih projektov, kot so Life projekti.

    »Dež, veter in mraz na terenu niso zmanjšali vneme mladih po znanju, kar izkazuje veliko motivacijo skupine in nas navdaja z upanjem nove generacije. Po ogledu ptujskega jezera, rokava v Markovcih pri Ptuju ter bazenov Ormoških lagun smo ekskurzijo končali z zanimivo skupno diskusijo v začasni, a zelo topli pisarni bodočega naravnega rezervata. Organizirani obiski študentov na območju zdaj postajajo že stalnica,« je povedal dr. Damijan Denac, ki je skupino popeljal po projektnem območju.