Arhiv oznak: Mura

Gnezdilne stene za breguljke so pripravljene

, Novice

Pomurska sekcija DOPPS in Zavod RS za varstvo narave sta v soboto, 1. aprila 2023, v okviru projekta Natura Mura skupaj izvedla prostovoljno akcijo čiščenja gnezdilne stene za breguljke na Muri.

Pomurska sekcija vsako leto pripravlja širok nabor dogodkov, vse od vodenih opazovanj, predavanj pa do različnih delovnih akcij. Kot se za sekcijo, ki združuje ljubitelje narave predvsem iz Pomurja, spodobi, pomemben del aktivnosti načrtujejo tudi ob reki Muri. Ena takih aktivnosti je tudi priprava gnezdilnih sten za breguljko ob reki Muri.

Priprava gnezdilnih sten za breguljko ob reki Muri. Foto: Jasmina Kotnik

Breguljke (Riparia riparia), najmanjša vrsta med lastovkami, so znamenje dinamičnih rek, saj za gnezdenje potrebujejo prav strme peščene stene, kamor si izkopljejo gnezdilne rove. Tako kot veliko ostalih rečnih gnezdilk se soočajo z izgubo primernega habitata bodisi za gnezdenje bodisi za prehranjevanje. Regulacija reke ter posledično izguba naravne rečne dinamike je ogrozila tudi populacijo breguljk na reki Muri.

»Prostovoljno delovno akcijo smo izvedli na območju širitve struge reke Mure v okviru projekta lifelineMDD, v Hrastje-Moti. V letu 2022 je na tem območju skupno gnezdilo okoli 90 parov breguljk. Prostovoljne akcije se je udeležilo 8 prostovoljcev, ki smo uredili približno 120 m strme peščene stene. Prostovoljci smo odstranili predvsem korenine invazivne vrste robinije, ki je poganjala iz sten, robide in druge ovijalke ter zeli, ki so začele preraščati stene. Temu je sledila še priprava navpičnih sten in tako smo ustvarili nov dom za naše breguljke. Sedaj lahko z veseljem pričakujemo prihod naših »murskih« breguljk.«

»Zahvaljujemo se vsem prostovoljcem, ki svoj prosti čas z veseljem namenijo naravi!«

Tadej Törnar in Anja Cigan

Evropski dan opazovanja ptic 2021

, Novice | 1 komentar

Evropski dan opazovanja ptic poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje. To je edinstvena priložnost za opazovanje številnih vrst ptic, ki se pri nas ustavijo in počivajo tekom naporne in nevarne selitve.

DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da izkoristite priložnost in spoznate osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Največji dogodek zveze BirdLife International, bo letos potekal v soboto, 2. in nedeljo, 3. oktobra 2021. Kljub neugodnim epidemiološkim razmeram v lanskem letu smo skupaj s trideset partnerji iz vse Evrope na dogodke privabili več kot 24.000 obiskovalcev in skupaj našteli več kot 6 milijonov ptic.

Glavni namen dogodkov je ljudem približati svet ptic in jih ozavestiti o potrebah ptic selivk na gnezdiščih, postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih ob Mediteranu in v Afriki. Letos vas skupaj z več kot 30 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Organizirali bomo izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Ob letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic 2021 (EuroBirdwatch21) vas hkrati lepo vabimo, da obiščete uradno Facebook stran EuroBirdwatch, kjer si lahko ogledate ali delite fotografije. Skupaj lahko pokaženo diverziteto dogodkov, ptic in ljudi v naravi vse od Azerbejdžana preko Norveške do Gibraltarja! Zelo veseli bomo tudi vaših lastnih fotografij in prispevkov, katere lahko z nami delite na Facebook strani EuroBirdwatch, DOPPS-BirdLife Slovenia ali jih pošljete na tilen.basle@dopps.si.

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

Sobota, 2. oktober:

Evropski dan opazovanja ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Evropski dan opazovanja ptic v Naravnem rezervatu Ormoške lagune

Evropski dan opazovanja ptic ob Tivolskem ribniku

Evropski dan opazovanja ptic v Vrbini

Nedelja, 3. oktober:

Evropski dan opazovanja ptic v Murski šumi in na Muriši

Evropski dan opazovanja ptic v Mestnem parku Maribor

Evropski dan opazovanja ptic v parku Tivoli

Evropski dan opazovanja ptic ob Kočevskem jezeru

POMEMBNO!
Na dogodkih je obvezno spoštovanje takrat veljavnih ukrepov in priporočil NIJZ za omejitev širjenja virusa Covid-19.

Prvo 5-državno biosferno območje na svetu

, Novice

Včeraj, 15. septembra 2021, je Mednarodni koordinacijski svet Unescovega programa Človek in biosfera (UNESCO MAB-ICC) na zasedanju v nigerijski Abuji, območje Mure, Drave in Donave (TBR MDD) razglasil za prvo 5-državno biosferno območje na svetu. To območje, ki se razteza od Avstrije, preko Slovenije, Hrvaške in Madžarske do Srbije ter obsega 930.000 hektarjev ob 700 kilometrih rečnega toka Mure, Drave in Donave, je s tem uradno postalo največje rečno biosferno območje v Evropi.

Deklaracija. Vir: Acrocephalus, letnik 17, str. 78–79

Pobuda za vzpostavitev čezmejnega biosfernega območja sega v leto 1992. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic je bilo skupaj z EURONATUR prvo, ki je dalo pobudo za takratni biosferni rezervat Drava-Mura.

V letu 1996 smo v Radencih organizirali mednarodni kongres, kjer so predstavniki vladnih in nevladnih organizacij iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske, kot tudi predstavniki mednarodnih ustanov IUCN in UNESCO potrdili zamisel o ustanovitvi omrežja zaščitenih območij v obliki biosfernega rezervata v skladu z UNESCO-vim programom Človek in biosfera.

Program Človek in biosfera

Unescov program Človek in biosfera letos praznuje 50 let delovanja. Trenutno je v več kot 129 državah 714 biosfernih območij od tega jih je 21 čezmejnih. Biosferno območje Mura-Drava-Donava bo tudi prvo na svetu, ki ga bo skupaj upravljalo 5 držav. Na zasedanju v Nigeriji so za uvrstitev na seznam obravnavali 20  novih biosfernih območij.

Prvo 5-državno biosferno območje na svetu

Območje TBR MDD je med največjimi ohranjenimi aluvialnimi kompleksi v Evropi, ki se razteza vzdolž poplavnih ravnic Mure, Drave in Donave v Avstriji, Sloveniji, Madžarski, Srbiji in na Hrvaškem. Območje obsega več kot 700 kilometrov prosto tekočih rek z izjemno naravo in kulturno dediščino Evrope in sveta. Čezmejno biosferno območje je bogato z redkimi habitati, kot so veliki poplavni gozdovi, rečne struge z naravnimi strmimi peščenimi in gramoznimi brežinami, stranski rečni rokavi in mrtvice ter zaledja s tradicionalno kulturno krajino.

V njih živi največja populacija orlov belorepcev v Evropi, tam so gnezdišča številnih ogroženih vrst ptic, kot so breguljke, male čigre in črne štorklje, prav tako so tam bivališča bobrov in vider ter številnih v evropskem merilu redkih rib, kot je jeseter. Ta pokrajina je naša skupna priložnost za nadaljevanje trajnostnega in sonaravnega razvoja, ki bo skladen tudi z načeli ohranjanja narave in kulturne dediščine ter bo temeljil na aktivnem sodelovanju lokalnega prebivalstva.

Orel belorepec (levo), breguljka (na sredini). Foto: Alen Ploj; Črna štorklja (desno). Foto: Domen Stanič

Življenje skoraj milijona ljudi kot tudi obstoj številnih vrst sta vezana na ohranjenost Mure, Drave in Donave. V času izrazitih okoljskih sprememb, kot so podnebne spremembe in upadanje biotske raznovrstnosti, je to ohranjeno območje ključnega pomena pri varstvu pred poplavami in blaženju posledic podnebnih sprememb, za zagotavljanje pitne vode in rodovitne zemlje, vse bolj pa je prepoznano tudi kot območje rekreacije in oddiha ter gonilna sila trajnostnega razvoja.

Reka Mura. Foto: Luka Božič

Ključni del tega 5-državnega biosfernega območja je v Sloveniji je biosferno območje reke Mure. Območje obsega največji ohranjeni kompleks habitatov poplavnih ravnic v Sloveniji, kjer je ob prepletanju naravnih dejavnikov s tisočletno prisotnostjo človeka nastala izjemna obrečna kulturna krajina. Zanjo je značilno prepletanje rečnih in obrečnih habitatov s kompleksi poplavnih gozdov ter značilne kmetijske kulturne krajine v zaledju, ki jo ponekod še tvorijo kompleksi mokrotnih travnikov, mozaičnih polj in vasi na robu poplavnih ravnic. Območje predstavlja eno biotsko najbogatejših območij v Sloveniji  z velikim številom redkih, nacionalno in mednarodno ogroženih habitatnih tipov in prostoživečih rastlinskih ter živalskih vrst. Ohranjeni so posebni tipi zgodovinske kulturne krajine, kot so mokrotni travniki na območju Velike Polane ter na območju med Radenci in Veržejem. Ta območja ob pomembnih naravnih znamenitostih in biotski raznovrstnosti predstavljajo tudi izjemno kulturno dediščino. Tisočletna prisotnost človeka je razlog za veliko število avtohtonih pasem domačih živali in sort gojenih kulturnih rastlin, ki prav tako prispevajo k biotski raznovrstnosti območja.

Pri vzpostaviti tega območja so aktivno prispevale vse obmurske občine v Sloveniji od Šentilja do Lendave, strokovne ustanove in nevladne organizacije. Slovenija je tudi aktivno prispevala pri pripravi nominacije TBR MDD. Na strokovnem srečanju koordinacijskega odbora v Veliki Polani januarja 2019 je bila ključnega pomena udeležba dr. Miguela Clüsener-Godta (UNESCO MAB), ki je spodbudil države k nadaljevanju dela in poudaril pomen 5-državnega biosfernega območja za celotno regijo kot tudi v svetovni mreži biosfernih območij.

Mednarodni status in aktivno sodelovanje v okviru mreže biosfernih območij daje nove priložnosti za razvoj in promocijo regije, vendar tudi obvezo, skupnega upravljanja, ohranjanja in razvoja v dobrobit lokalnega prebivalstva in z lokalnimi deležniki, ki aktivno skrbijo, upravljajo in ohranjajo bogato biotsko raznovrstnost in kulturno dediščino za doseganje zastavljenih ciljev novoustanovljenega 5-državnega biosfernega območja MDD.

Več o biosfernih območjih

Razglašeno Biosferno območje Mura

, Novice,Sporočila za javnost

Na letni konferenci, Programa UNESCO Človek in Biosfera v Palembangu v Indoneziji je bilo 25. julija 2018 razglašeno Biosferno območje Mura. Tako to območje stopa ob bok ostalim 685 svetovnim za naravo pomembnim biosfernim območjem, a je prvo pet – državno biosferno območje na svetu. Mura s svojim porečjem s tem vstopa na svetovni zemljevid najvrednejših območij narave.

Svetovna mreža biosfernih območij je bila ustanovljena leta 1976, danes je na svetu vanjo vpisanih več kot 670 biosfernih rezervatov v 120 državah. Območja predstavljajo vzorčne primere kopenskih ali obalnih ekosistemov, ki imajo izjemno naravno in kulturno vrednost. UNESCO program Človek in biosfera (angl. MAB – Man and biosphere) razglasi biosferna območja, da bi s tem spodbudil ohranjanje biološke pestrosti in trajnostni razvoj.

V Sloveniji imamo od sedaj štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe, je bilo razglašeno 2003 in z njim upravlja Triglavski narodni park;
  • Biosferno območje Kras, s katerim upravlja Park Škocjanske jame, je bilo razglašeno v letu 2004;
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje, ki je bilo razglašeno leta 2010, pa upravlja Kozjanski park;
  • Biosferno območje Mura, razglašeno leta 2018.

Marca 2011 so se ministri Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije z deklaracijo zavezali k vzpostavitvi Čezmejnega Biosfernega območja Mura-Drava-Donava. Biosferno območje Mura je prvo petdržavno biosferno območje na svetu. Zavedajoč se vzajemne odvisnosti ohranjene narave in priložnosti za razvoj območja za dobrobit lokalnega prebivalstva in širše Pomurske regije so občine ob reki Muri z drugimi deležniki podpisale Dogovor o Obmurskem razvojnem partnerstvu. Partnerstvo skupaj z javnimi službami tvori trenutno upravljavsko strukturo in omogoča naslednji korak k vzpostavitvi trajne upravljavske strukture.

Več o razglasitvi Biosfernega območja Mura in o vzpostavitvi partnerstva bomo predstavili na dogodku 1. avgusta ob 14.00 uri v Veliki Polani v okviru Pomurskega poletnega festivala.

 

Razglasitev Biosfernega območja Mura – izjava za javnost (pdf)

Status stranskega udeleženca podeljen

, Novice,Sporočila za javnost

V začetku meseca smo na društvo z Upravnega sodišča prejel sodbo, s katero je sodišče razveljavilo odločitev Ministrstva za okolje in prostor (MOP), da DOPPS nima pravice sodelovati kot stranski udeleženec v upravnem postopku celovite presoje vplivov načrtovane hidroelektrarne Hrastje-Mota na okolje. Tokrat Ministrstvo za okolje in prostor po navodilih sodišča popravlja napako iz lanskega leta.

DOPPS je vlogo za udeležbo v postopku posredoval na MOP 1.6.2015. Na MOPu so vlogo ignorirali več kot pol leta. Šele po številnih posredovanjih so januarja lani izdali sklep, s katerim pa so DOPPSu udeležbo v postopku zavrnili.

Zoper sporni sklep MOPa je DOPPS 15.1.2016 vložili tožbo na Upravno sodišče. Sodišče je s sodbo z dne 5.1.2017 presodilo, da je bilo ravnanje MOPa nezakonito in ministrstvu naložilo, da DOPPSu z odločbo prizna položaj stranskega udeleženca v postopku CPVO.

MOP je s sklepom z dne 16.1.2017 DOPPSu priznal status stranskega udeleženca v postopku celovite presoje vplivov na okolje za plan – Državni prostorski načrt za HE Hrastje Mota na Muri.

Sklep MOP, 16.1.2017 (pdf)

2017_9_1_ciconia_nigra_web_-milancerar

MOP nezakonito preprečuje DOPPSu sodelovanje v postopku presoje vplivov HE na Muri na okolje

, Novice

Odvetnik Tomaž Petrovič, ki zastopa DOPPS, je z Upravnega sodišča prejel sodbo, s katero je sodišče razveljavilo odločitev Ministrstva za okolje in prostor (MOP), da DOPPS nima pravice sodelovati kot stranski udeleženec v upravnem postopku celovite presoje vplivov načrtovane hidroelektrarne Hrastje-Mota na okolje.

2017_9_1_ciconia_nigra_web_-milancerar

Na MOP poteka postopek celovite presoje vplivov (CPVO) načrtovane hidroelektrarne Hrastje-Mota na okolje. Elektrarna je načrtovana na reki Muri, ki je največja slovenska reka brez velikih energetskih in drugih za naravo najbolj uničujočih objektov, in ena zadnjih ohranjenih velikih nižinskih rek sploh. To je območje z visoko biodiverziteto in vrhunsko območje ohranjene narave.

V DOPPSu smo zaskrbljeni zaradi načrtov o izgradnji hidroelektrarn na Muri. Bojimo se, da bi to pomenilo obsežno razvrednotenje enkratnega rečnega ekosistema z razvejanimi rečnimi rokavi, mrtvicami in poplavnimi gozdovi. Bojimo se tudi, da bi poseg pomenil veliko grožnjo mednarodno pomembnim populacijam ptic na območju.

Zato smo že leta 2009 odgovorne pozvali:

  • da skrbno pretehtajo, če je hidroelektrarne sploh mogoče zgraditi brez prekomerne škode za naravo
  • da nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom narave, vključijo v najzgodnejše faze načrtovanja projekta in presojanje njegovih vplivov na naravo
  • da vse postopke vodijo transparentno in družbeno odgovorno.

Na DOPPSu razočarano ugotavljamo, da smo pri MOPu naleteli na gluha ušesa. Ne le, da se za naš poziv ne menijo, pač pa zavestno nezakonito preprečujejo sodelovanje nevladnim organizacijam v postopku CPVO. DOPPS je vlogo za udeležbo v postopku posredoval na MOP 1.6.2015. Na MOPu so vlogo ignorirali več kot pol leta. Šele po številnih posredovanjih so januarja lani izdali sklep, s katerim pa so DOPPSu udeležbo v postopku zavrnili.

Nezakoniti sklep je pripravil podsekretar Jure Likar, podpisala pa ga je ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.
Zoper sporni sklep MOPa je DOPPS potem vložili tožbo na Upravno sodišče. Sodišče je z omenjeno sodbo presodilo, da je bilo ravnanje MOPa nezakonito in ministrstvu naložilo, da DOPPSu z odločbo prizna položaj stranskega udeleženca v postopku CPVO. Odločbo pričakujemo v tednu ali dveh.

Rudolf Tekavčič, predsednik DOPPS: »Umeščanje hidroelektrarne na reko Muro je okoljsko in strokovno zelo občutljivo vprašanje. S tem ko ministrstvo samovoljno in nezakonito onemogoča civilni družbi njeno nadzorno funkcijo, investitorju dela medvedjo uslugo. Porajajo se dvomi, če od ministrstva sploh še lako pričakujemo transparentno in pošteno odločanje v tej zadevi«

Na DOPPSu se z zaskrbljenostjo sprašujemo, če se ne ponavlja nesrečni primer Volovja reber. Tudi primer Volovja reber se je začel z nezakonitim preprečevanjem sodelovanja civilne družbe v postopkih presojanja vplivov načrtovanih vetrnic na okolje. Z nestrokovnimi in nezakonitimi odločitvami so takrat okoljsko ministrstvo in organi v njegovi sestavi investitorju povzročili desetletno zamudo in milijonske nepotrebne stroške.