Snovalci tehničnih in tehnoloških inovacij dobro vedo, kako nam olajšati in polepšati življenje. Nenehno so z nami pametni telefoni in tablice z množico aplikacij, ki lahko, če jim to dovolimo, pronicajo v vse pore naših vsakdanov. Avtomobili in druga prevozna sredstva nam dnevno pomagajo do ciljev, enako gradbena in druga mehanizacija, s katero gradimo in obnavljamo objekte, obdelujemo polja, krpamo luknje v asfaltu …
Vajeni inovativnih tehničnih in tehnoloških rešitev, ki naše vsakodnevne zadrege, prepreke in težave rešujejo hitro in učinkovito, pogosto pozabljamo, da nas »zgolj« tovrstne rešitve ne bodo izpeljale iz podnebne in biodiverzitetne krize. Desetletja preteklih ravnanj, ki izhajajo iz lahkomiselnega prepričanja, da lahko obvladujemo naravo, so nas namreč pripeljala do točke množičnega izumiranja živih bitij in vsesplošne degradacije narave, zaradi česar je ogrožena tudi dobrobit ljudi. Če se želimo s krizama, ki sta medsebojno povezani in nam vse bolj pretita, spopasti uspešno in učinkovito, moramo začeti pristopati drugače. Tehnične rešitve, s katerimi smo se znašli v podnebni in biodiverzitetni krizi, morajo zato z roko v roki z rešitvami, ki temeljijo na naravi. Dejstvo je namreč, da boljše kot bo naravno ravnovesje, bolj bo (obnovljena) narava, in mi z njo, odporna na posledice podnebnih sprememb.
Naše sporočilo pristojnim organom in Vladi RS, ki bodo pripravljali nacionalno strategijo prilagajanja podnebnim spremembam in nacionalni načrt za obnovo narave, je zato jasno: »Nikar ne pozabite, da je narava naš največji zaveznik pri prilagajanju na podnebne spremembe.«
Na naravi temelječe rešitve so aktivnosti ohranjanja, trajnostnega upravljanja ter obnove naravnih in preoblikovanih ekosistemov na način, ki učinkovito in prilagodljivo obravnava družbene izzive, ob tem ko zagotavlja človekovo dobrobit in koristi biotski raznovrstnosti.
Na naravi temelječe rešitve in aktualni problemi, pomembni za naslavljanje podnebne in biodiverzitetne krize, so bili rdeča nit nacionalnega posveta Prilagajanje podnebnim spremembam v sodelovanju z naravo, ki je potekal 26. novembra 2024 v Ljubljani in po spletu, udeležilo pa se ga je okrog 200 ljudi.
Več o posvetu si lahko preberete v izjavi za javnost (spodaj).