EU bo predlagala nov zakon, s katerim bo obnova narave postala pravno zavezujoča na ravni EU

Narava, kakršno poznamo, vse hitreje izginja. Glavni razlog? Človeška aktivnost. Prekomerna sečnja, intenzivno kmetijstvo in ribolov so miljone vrst organizmov pripeljali na rob izumrtja. Evropska komisija bo predlagala nov zakon, s katerim bo obnova narave pravno zavezujoča za države, članice EU. Toda zakon v trenutni obliki ne vsebuje niti definicije, kaj naj bi to dejansko pomenilo.

Evropska komisija v teh tednih poziva javnost k oddaji svojega mnenja o tem, kako bi morala potekati obnova narave v EU – povratne informacije sprejemajo do 5. aprila 2021.

BirdLife Europe, Evropski okoljski biro (European Environmental Bureau) in pisarna WWF za evropske politike so zato pričeli s kampanijo #RestoreNature, ki zahteva takojšnjo obnovo narave po vsej Evropi. Njihovo sporočilo Evropski komisiji je preprosto: Le s smiselnimi in odločnimi spremembami na kopnem in v morju lahko povrnemo biotsko raznovrstnost, ki je pogoj našega obstoja na planetu. Je ključnega pomena pri blaženju podnebnih sprememb in pri prilagajanju nanje ter pri preprečevanju širjenja bolezni v prihodnosti.

Z akcijo #RestoreNature lahko državljani iz EU (ter tudi izven) zahtevamo, da EU pripravi dober zakon, ki bo ustrezno naslovil problematiko izginjanja narave v Evropi in drugod ter tako »povrnil zemljo, morje in vodo nazaj naravi.«

Takšna zakonodaja na ravni EU lahko prinese resnične spremembe za ljudi in za naravo, vendar le, če temelji na znanosti. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da bo tak zakon predstavlja le novo orodje za lažno komuniciranje okoljske odgovornosti oz. »green-washing«.

Govorimo o obstoju naših dragocenih mokrišč, barij, travnikov, gozdov, poplavnih ravnic, rek in oceanov. Hkrati gre tudi za naše podnebje, naše zdravje in preživetje človeštva. Potrebno je ohraniti preostalo neokrnjeno naravo, vendar samo to ni dovolj – območja moramo obnoviti in jih vrniti naravi. Od tega je nenazadnje odvisno tudi naše preživetje.

“Smo v obdobju šestega masovnega izumiranja, ko vrste izginjajo več kot 100-krat hitreje od naravnega izumiranja. Vse to se dogaja pred našimi očmi in s pogubnimi posledicami za naše podnebje, zdravje in dobro počutje. Če nas v vse slabše stanje okolja in narave ne prepriča izuba biotske raznovrstnosti, nas bo vsaj panedemija? Vse kaže na to, da je njen izvor povezan s prekomernim izkoriščanjem naravnih virov!” je povedal Tilen Basle, varstveni ornitolog DOPPS.

Podpišite peticijo TUKAJ in v vašem imenu bomo poslali sporočilo Evropski komisiji.

Več o kampanji #RestoreNature si lahko ogledate na www.restorenature.eu

Amandmaji k Predlogu zakona o spremembah ZON so neustavni

Po tem, ko je novi proti-koronski zakon praktično izbrisal nevladne organizacije in obrambo okolja iz gradbenih postopkov, se zdaj kot virus širi na vso ostalo zakonodajo. Sedaj z isto nemogočo zaostritvijo pogojev grozi v Zakonu o ohranjanju narave (ZON), ki bo v parlamentu obravnavan v torek.

Priča smo več korakom, s katerimi se zmanjšuje možnost vključevanja javnosti v postopke, tako na primer na področju statusa delovanja v javnem interesu, ki ga po novih kriterijih, ki so popolnoma nelogični, izgublja tudi DOPPS. Delujemo že 40 let, imamo več kot 1000 članov, upravljamo tri naravne rezervate in imamo 30 zaposlenih, po kriterijih, ki so zdaj veljavni, pa ne delujemo v javnem interesu, pa čeprav delamo za ekosistemske koristi, ki so javne.

Uredba o presoji vplivov na okolje je naslednji korak v prizadevanju, da se olajšajo postopki investitorjem in izloči civilne glas družbe. Žalostno je, da del javnosti ta glas razume kot oviro razvoju, ker ga nekateri odločevalci tako predstavljajo. V resnici pa gre za varovalko, ki opozarja na sporne in nezakonite posle. Obstajajo tudi anomalije, ampak zaradi tega se ne sme onemogočiti vseh. Amandmaji znižujejo kriterije za mnoge posege in ne predvidevajo presoje za posege, ki lahko imajo vpliv na naravo in ljudi. Razvoj se vedno interpretira kot gospodarski razvoj, ampak nemajhen del razvoja je turizem, ki je naš osrednji gospodarski sektor, in večina turistov pride Slovenijo zaradi narave. Od trajnostnega trženja storitev Nature 2000 živita Evropi več kot dva milijona ljudi.

Amandma je neustaven, zato ga mora državni zbor zavrniti! Na DOPPS-u smo se sicer pripravljeni pogovarjati o podrobnejši določitvi kriterijev za podelitev statusa, ki omogoča sodelovanje v naravovarstvenih, okoljskih in prostorskih postopkih, vendar morajo biti v postopek (tako kot tudi ob presojah vplivov na okolje) vključene tudi nevladne organizacije. Sprejemanje enostranskih odločitev je zelo nevarno in maje stebre demokratične družbe.

Na predlagan amandma so se odzvale tudi številne druge nevladne organizacije. Za več informacij o aktualnem dogajanju vam v branje predlagamo novice na spletni strani Balkan Rivers Defence.

Zaključil se je projekt Mobilni kot ptice

Mobilni kot ptice je skupni projekt Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Slovenske kolesarske mreže, združenja kolesarskih pobud Slovenije in hkrati sinonim ki smo ga v okviru projekta uvedli za trajnostno mobilnost na prostočasnih izletih v naravo. Z njim bi radi opozorili na to, o čemer večina ljudi do nedavnega niti ni razmišljala: da tudi z na videz nedolžnim in običajnim vedenjem v prostem času, kot je izlet v naravo z jeklenim konjičkom, na kumulativni ravni prispevamo k nastanku nepopravljive škode za naravo. Po podatkih SURS so emisije prometa v Sloveniji v letu 2014 predstavljale kar 32 % toplogrednih plinov, po uporabi osebnih avtomobilov pa smo Slovenci v evropskem vrhu.

S projektom smo želeli spodbuditi razmišljanje o negativnih spremembah, ki jih sprožamo z netrajnostnimi potovanji v naravo v prostem času in spodbujati pozitivne vedenjske spremembe. Škodo, ki jo povzročamo naravi, povzročamo tudi sebi, saj smo od nje življenjsko odvisni. Vsak pri sebi lahko razmisli in spremeni svoje vedenje. Čim več nas bo to storilo, bolj bo trajnostno razmišljanje in delovanje na tem področju družbeno sprejeto, s tem pa bodo lažje in hitrejše vse nadaljnje pozitivne spremembe.

Želite izvedeti več?

Projekt Mobilni kot ptice