Gozdovi so na svetovnem merilu ogroženi kot še nikoli doslej. Deforestacija oz. krčenje gozdov je najbolj aktualen problem v državah tretjega sveta, kjer so pod udarom predvsem tropski deževni pragozdovi. Od leta 1990 je svet izgubil 178 milijonov hektarjev gozdov, vsako leto pa izgubimo območje gozda približno velikosti Grčije. Če stopnjo hitrosti izgube prenesemo na slovensko pokrajino pa vsakih 7 minut izgine za Blejsko jezero (145 ha) gozda.
Glavno gonilo takega nesmotrnega uničevanja je kmetijstvo, ki je odgovorno za kar 80 % krčenja gozdov po celem svetu. Gozdne površine se spreminja predvsem v pašnike in drevesne nasade, ki pa seveda nimajo primerljive ekološke funkcije z naravnimi gozdovi. Povpraševanje EU po uvoženih kmetijskih proizvodih pomembno prispeva h krčenju tropskih gozdov. Največji delež deforestacije povzroča uvoz palmovega olja iz jugovzhodne Azije ter soje, sladkorja in govedine iz Latinske Amerike. Pomemben prispevek ima tudi uvoz kave, kakava in gume. EU je tako odgovorna za približno 10 % svetovnega deleža krčenja gozdov. V Evropi so doma velike finančne institucije, ki vlagajo v škodljiva kmetijska podjetja in si zatiskajo oči pred uničevanjem naravnih ekosistemov.
Naravni, še nedotaknjeni gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo za življenje na Zemlji, saj organizmom zagotavljajo kisik, hrano, vodo, zavetje. Dom so 80 % svetovnih kopenskih vrst, vključno s pticami, žuželkami, dvoživkami in rastlinami. Tigri, jaguarji, orangutani, nosorogi, sloni in številne druge najbolj karizmatične vrste na svetu so odvisne od gozdnih habitatov. A tudi mi smo odvisni od gozdov, saj nam zagotavljajo čist zrak, vodo in naravne vire kot so les in zdravila. Nenazadnje nas ščitijo pred podnebnimi spremembami, sušo in celo pandemijami.
V Evropi imamo danes bistveno večje površine gozdov, kot smo jih imeli pred stoletjem, kar je posledica zaraščanja krajine zaradi opustitve tradicionalne rabe po drugi svetovni vojni.
Gozdovi se torej vračajo na mnoga mesta, kjer jih že stoletja ni bilo. A zavedati se moramo, da nimajo vsi gozdovi enake vrednosti. Stari, naravni in prvobitni gozdovi v katere človek še ni posegal imajo izjemno pomembno ekološko, a tudi zgodovinsko-kulturno funkcijo. Takih gozdov imamo žal zelo malo. Veliko več je gospodarskih gozdov, katerih glavni namen je pridobivanje lesa, naravne procese v njih pa največkrat povsem zanemarjamo.
V Sloveniji znaša delež starih, prvobitnih gozdov, ki so zavarovani kot gozdni rezervati, le manj kot 1 % celotne površine gozda v državi. Populacije številnih gozdnih ptic so zaradi vse bolj intenzivnega gozdarjenja že močno zdesetkane. Kritično nam primanjkuje gozdnih rezervatov in večjih gozdnatih zavarovanih območji, ki bi bili izključno namenjeni učinkovitemu ohranjanju biotske raznolikosti.
Zato na DOPPS-u podpiramo vsakršno pobudo za ohranjanje primarnih, naravnih gozdov, ker se dobro zavedamo pomembne funkcije, ki jo ti ekosistemi imajo za živalstvo, rastlinstvo, biotsko raznolikost in nenazadnje za nas same.
Okoljske organizacije, združene v kampanji #Together4Forests, pozivamo nacionalne vlade, naj omejijo prispevek EU k uničevanju gozdov in ekosistemov ter kršitvam človekovih pravic po svetu.
Podpri akcijo tudi ti in PODPIŠI PETICIJO.