Izkrivljanje resnice o delu DOPPS-a

Na seji Državnega zbora 17. 4. 2023 je poslanka SDS Alenka Jeraj navedla cel kup neresnic, s katerimi je grobo omalovaževala delo DOPPS-a. Z izmišljotinami je zavajala poslance in ministre in, ker se seje prenašajo, so posnete in na voljo na spletu, tudi širšo javnost.

Največjo laž je izrekla na koncu svojega nastopa, kjer je trdila, da se je zaradi »DOPPS-ovcev« Koščeva učna pot vsled pozne košnje po 1. avgustu zarasla z grmovjem. Zato so se po njenem kosci z Naravnega rezervata Iški morost premaknili na travnike in njive kmetov čez Iško. »Marsikaj sem že slišal, večje neumnosti pa še ne«, je povedal direktor DOPPS, doc. dr. Damijan Denac. »Prvič, na Naravem rezervatu Iški morost smo iz degradiranih in z vrbovjem zaraslih površin sprva v projektu LIFE Kosec, nato pa dodatno še v kohezijskem projektu Poljuba, skupaj obnovili 12 hektarjev prvovrstnih barjanskih travišč. Vse te površine vzdržujemo s košnjo, saj gre za močno ogrožene habitatne tipe. Torej absolutno ne drži, da bi se zaradi kasnejše košnje te površine zaraščale z grmovjem. Nasprotno, s košnjo zaraščanje z lesno vegetacijo preprečujemo. Na teh površinah smo pomembno povečali biodiverziteto. Kosec ni izginil z Iškega morosta, ampak tukaj uspešno gnezdi, saj z izvajanjem pozne košnje mladičev ne pokosimo. Število niha zaradi letne dinamike, saj je kosec ptica selivka, na njegovo številčnost pa vplivajo tudi dejavniki med selitvijo. Na rezervatu redno in še vedno gnezdijo v povprečju 4 pari. Za ilustracijo, površina NRIM-a predstavlja zgolj 0,5 % celotnega Barja, tukaj pa gnezdi 5 % vse barjanske populacije.« je pojasnil.

Po mnenju poslanke naj bi bile velik problem za talne gnezdilke tudi poplave, ker odnesejo gnezda ptic. Poplave res zalijejo gnezda talnih gnezdilk, vendar so poplave naraven fenomen, s katerim sobivajo ptice tisočletja in zanje ekološko in evolucijsko sploh niso problem. Poplave nikoli ne uničijo celotne populacije in so zgolj t.i. stohastični dogodki, na katere so populacije ptic z mehanizmi migracij med subpopulacijami zelo dobro prilagojene.

Pričakovali bi, da si Jerajeva, predstavnica stranke SDS, preden se loti pojasnjevati področje varstva narave, ekologije ali populacijske dinamike, še posebej pa dela DOPPS-a, prej o tem kaj malega prebere in obišče Naravni rezervat Iški morost. Trdi, da je domačinka, a tam očitno že dolgo ni bila, sicer koscu ne bi odrekala ne travnikov, ne raja v našem rezervat. Da JE RAJ, izkazujejo naše raziskave, pa naj si poslanka ALENKA še tako izmišlja!

Travniške površine v Naravnem rezervatu Iški morost v letu 2002 in letu 2022. Vir: Google.

Posnetek izjav poslanke Jeraj si lahko ogledate TUKAJ (od 3:02:00 naprej).

Peto leto projekta PoLJUBA v znamenju nadaljevanja ukrepov za izboljšanje stanja mokrotnih travnikov in zadnje sezone gojenja barjanskega okarčka

V preteklem letu so bili v okviru projekta PoLJUBA zaključeni še zadnji postopki odkupov kmetijskih zemljišč, tokrat za obnovo travnikov s prevladujočo modro stožko ter travnikov za strašničinega mravljiščarja. Ustrezno upravljanje zemljišč je namreč nujen predpogoj za ustvarjanje pogojev za izboljšanje stanja najbolj ogroženih vrst ter njihovih habitatov.

Največ aktivnosti je bilo namenjenih izboljšanju stanja mokrotnih travnikov na skupno 146 ha zemljišč, pri čemer so ukrepi obsegali predvsem prilagojeno košnjo in mulčenje travnikov ter odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin. Na travnikih, kjer živi barjanski okarček, je večkrat letno potekalo ročno odstranjevanje krhlike in zlate rozge ter urejanje mejic. Prav tako so bili travniki na območju ponovne naselitve barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost mozaično pokošeni. Z mozaično košnjo se namreč prepreči zaraščanje površin z lesno vegetacijo, hkrati pa se na nepokošenem delu travnika vsako leto ohrani del habitata za nadaljnji razvoj metuljev.

Zelo uspešna zadnja sezona doselitve barjanskega okarčka

V letu 2022 je bila v okviru projekta zaključena še zadnja, tretja sezona gojenja in doselitve barjanskega okarčka, ki se je izkazala za zelo uspešno, saj je bilo število prenesenih osebkov v naravo za 34 višje od zastavljenega cilja. V Naravni rezervat Iški morost je bilo prenesenih 132 osebkov, v izvorno populacijo na lokaciji Mostišče pa 22. V letu 2022 je bila stopnja uspešnosti izleganja metuljev 85 % in je bila višja kot v prvi in drugi sezoni gojenja osebkov. V letu 2022 je bila izdelana ocena velikosti izvorne in novo osnovane populacije. Na podlagi rezultatov terenskih popisov je bila populacija na Mostišču ocenjena na 311 samcev in 201 samic barjanskega okarčka. Vzpodbudni so tudi rezultati popisa velikosti novo osnovane populacija v Naravnem rezervatu Iški morost, ki je bila ocenjena na 133 osebkov.

Mozaična košnja (levo). Foto: Janez Šemrov; Barjanski okarček (desno). Foto: Ana Tratnik

Na Ljubljanskem barju našli puščavnika

Raziskovalci z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo  so v lanskem letu potrdili tudi uspešnost ponovne naselitve vrste na Ljubljanskem barju. Puščavnik je največja evropska vrsta minice in največji hrošč, ki živi v lesnem mulju dupel pri nas. Zaradi pomanjkanja starih dreves na Ljubljanskem barju so bili na območju Mestnega loga in Gmajnic v pomoč nameščeni posebni zaboji (gojilnice) iz hrastovega lesa, kamor je bilo v letih  2019 in 2020 v okviru projekta PoLJUBA naseljenih skupno 225 ličink, ki so izvirale iz bližnjih še ohranjenih populacij. Ena takih živi v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Lani so se v  nastavljene prestrezne pasti ujeli trije odrasli osebki, s čimer so potrdili uspešnost doselitve.

Pot med jelšami odpira svoja vrata letos poleti

Pripravljeno pa je tudi vse za pričetek del za vzpostavitev 3-kilometrske tematske poti na Rakovi jelši, v okviru katere bo postavljenih 8 interpretacijskih postaj, ki bodo ozaveščale o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Nova Pot med jelšami, ki bi sicer morala svoje prve obiskovalce sprejeti konec  leta 2021, bo zaradi izrednih razmer v času pandemija covid-19 ter posledične rasti cen surovin v svoji končni podobi zaživela predvidoma to poletje.


O projektu PoLJUBA:

 Osrednji cilj projekta PoLJUBA je obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja – travnikov s prevladujočo stožko, nižinskih ekstenzivnih gojenih travnikov in bazičnih nizkih barij. Projektne aktivnosti so usmerjene tudi k varstvu ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate: orhideje Loeselove grezovke, metuljev strašničinega mravljiščarja in barjanskega okarčka, hrošča puščavnika, kačjega pastirja koščičnega škratca, dvoživke hribskega urha, edine slovenske avtohtone sladkovodne želve močvirske sklednice in kosca, travniške ptice selivke, za katero je Ljubljansko barje še do nedavnega predstavljalo najpomembnejše območje gnezdenja v vsej državi.

Partnerji projekta so Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB), Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR).

Štiriletni projekt v skupni vrednosti 4,12 milijona evrov je v 80 odstotkih sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov prispeva Republika Slovenija.

V Naravnem rezervatu Iški morost potekajo renaturacijska dela

OBVESTILO

V Naravnem rezervatu Iški morost potekajo renaturacijska dela v okviru projekta PoLJUBA. Foto: Matej Gamser

Marca 2023 v Naravnem rezervatu Iški morost potekajo renaturacijska dela za obnovitev travniških habitatov v okviru projekta PoLJUBA.

Odstranjujemo lesno vegetacijo, da bomo lahko povečali travniške površine. 

Vse obiskovalce naprošamo, da ste med sprehajanjem pozorni in v celoti upoštevate signalizacijo (opozorilne table) v rezervatu.

Hvala!


Projekt PoLJUBA

Glavni namen projekta PoLJUBA je obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja. Aktivnosti projekta so tako osredotočene na ohranjanje treh izginjajočih habitatnih tipov: travnikov s prevladujočo stožko, nižinskih ekstenzivnih gojenih travnikov in bazičnih nizkih barij ter izboljšanje stanja in varstvo ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate.

Več o projektu…

Zasaditev mejice v Naravnem rezervatu Iški morost

Zasaditev mejice v NRIM. Foto: Urša Gajšek

V sredo, 2. marca 2022, smo na južnem delu Naravnega rezervata Iški morost s pomočjo prostovoljcev zasadili 240 metrov dolgo mejico.

Za zasaditev smo uporabili sadike različnih avtohtonih lesnih vrst, kot so šipek, češmin, rdeči dren, črni trn, različne vrste vrb in krhlika.

Mejice v kmetijski krajini povečujejo biotsko pestrost, saj nudijo prehranjevališča, zatočišča in gnezdišča številnim živalskim skupinam (npr.  pticam, opraševalcem, malim sesalcem, netopirjem in dvoživkam). Hkrati so pomembne tudi z vidika prilagajanja podnebnim spremembam, saj upočasnjujejo močne vetrove in preprečujejo vetrno erozijo ter blažijo vpliv dolgotrajnih suš.

Aktivnost je demonstracijski primer dobre prakse za prenos znanja na področju ukrepov za obnovo in ohranjanje mejic in je potekala v okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5.

Več o projektu EIP VIVEK

Nakup 1,1 hektarja površin v NR Iški morost

S podporo nemške fundacije EuroNatur smo kupili 1,1 ha zemljišč znotraj NR Iški morost. Gre za naravovarstveno in strateško naložbo. Na kupljenih parcelah bomo izboljšali in dolgoročno skrbeli za občutljive in ogrožene barjanske travniške habitate s prevladujočo modro stožko (Molinia caerulea).

Naravni rezervat Iški morost. Foto: Tilen Basle

Nova zloženka o Naravnem rezervatu Iški morost, demonstracijskem območju za naravovarstvene ukrepe na Ljubljanskem barju

Naravni rezervat Iški morost je 64 ha veliko območje na Ljubljanskem barju, ki obsega dobrih 40 ha vlažnih travnikov. Rezervat od vzpostavitve upravlja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) z namenom ohranjanja populacij travniških in drugih vrst, testiranja, prikaza in promocije naravi prijaznega upravljanja ekstenzivnih vlažnih travnikov ter izobraževanja splošne in strokovne javnosti.

V naravnem rezervatu že več kot 10 let poteka ciljno izvajanje kmetijskih praks, ki so namenjene ohranjanju ekstenzivnih vlažnih travnikov, in druge prakse, ki prispevajo k ohranjanju biotske pestrosti v kmetijski krajini. Za obiskovalce je vzpostavljena krožna Koščeva učna pot z osrednjo opazovalnico, na kateri lahko spoznate naravno dediščino naravnega rezervata in ogroženim vrstam prijazno gospodarjenje s travišči, ki ga med drugim omogoča podpora s sredstvi iz Programa razvoja podeželja.

V novi zloženki so na voljo osnovne informacije o naravnem rezervatu in njegovi demonstracijski vlogi. Iški morost je odprt celo leto, vstop je prost. Za večje skupine obiskovalcev (nad 10 oseb) je priporočljiv voden ogled po obvezni predhodni najavi (vsaj 14 dni) in rezervaciji termina. Vodenje izvaja DOPPS za plačilo.
 
Zloženka Dobrodošli v Naravnem rezervatu Iški morost (pdf)

Izdajo zloženke je omogočilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru sredstev za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020. Več o PRP na spletni strani www.program-podezelja.si

Komu zvoni? Koscu na Ljubljanskem barju …

V torek, 3.7. 2018 se je na Igu odvila novinarska konefernca, kjer je bil medijem predstavljen projekt PoLjuba – »Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja«. S projektom smo na DOPPSu pričeli že v januarju 2018.

Projekt se financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in v manjšem delu iz nacionalnega proračuna in bo trajal do izteka leta 2021. Vodilni partner projekta je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, poleg DOPPS-a pa v njem sodelujeta tudi Zavod RS za varstvo narave in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. V projektu si bomo prizadevali za vzpostavljanje in ohranjanje ugodnega stanja treh habitatnih tipov, ene rastlinske ter sedmih živalskih vrst, določenih v Programu upravljanja območij Natura 2000.

Kosec Foto: Peter Buchner

Na DOPPSu bomo svoje projektne aktivnosti usmerili predvsem v vrsto kosec (Crex crex), kjer bomo z upravljanjem na celotni površini zavarovanega območja Iški morost skušali doseči obnovitev pomembnega življenjskega prostora te močno ogrožene travniške ptice.

Kosec je zelo posebna vrsta, značilna za poplavljene, ekstenzivne travnike, kot so nekoč prevladovali na območju Ljubljanskega barja. Ker pa je takšnih travnikov čedalje manj in vse bolj prevladuje intenziviranje kmetijske prakse populacija kosca na barju močno upada. Pred 20 leti smo imeli na tem območju polovico vseh koscev v državi, letos pa je rekordno nizko leto, in smo našteli le 46 pojočih samcev, kar je 15% populacije izpred 20 let. Vzroki za takšen upad so znani: vse bolj napredujoče intenziviranje kmetijske prakse, predvsem izsuševanje barja, preoravanje travnikov v njive, intenziviranje travnikov, itd. in rezultat je zelo nesrečen graf, ki ga za kosca imamo.

Naše projektne aktivnosti bodo usmerjene v upravljanje na celotni površini zavarovanega območja, kjer bomo skušali doseči obnovitev pomembnega življenjskega prostora te močno ogrožene travniške ptice. To bomo dosegali s prilagojeno košnjo in spravilom, z odstranjevanjem krhlike, z ročnim odstranjevanjem grmičevja ter z zatiranjem zlate rozge. Samo kakovost travnikov bomo izboljševali tudi s povečanjem vlažnosti, pri čemer bomo opremili osuševalne jarke z mikrozapornicami. S tem bomo izpolnili dva zelo pomembna cilja, in sicer veliko vlažnost v času vegetacije (z nameščanjem zapornic) in povečano nosilnost terena z začasno osušitvijo v času košnje in spravila (z umaknjenimi zapornicami). Pravo razmerje suhosti/vlažnosti bomo spremljali s pomočjo piezometrov (napravo za spremljanje nivoja vode), ki nam bodo pokazali učinkovitost naših ukrepov.

Na takšen način bomo pridobili znanje za nadaljnje upravljanje z območjem in z vlažnimi travniki na Barju nasploh, ter pomagali koscu in spremenili trend na grafu.

Obisk dekanje Acharya Narendra Dev College

14.septembra 2017 smo imeli posebno priložnost predstaviti naše delo v naravnih rezervatih dr. Savithri Singh, ki je dekanja univerze Acharya Narendra Dev College, ta pa spada pod Univerzo v Delhiju v Indiji.

Savithri je navdušena ornitologinja in se je med strokovnim obiskom Slovenije odločila obiskati Iški Morost in Škocjanski zatok. V Sloveniji je v okviru bilateralnega SLO-IND projekta (Ocena izpostavljenosti in vplivov na zdravje kot posledica onesnaženja zraka in Hg kontaminacije na obremenjenih območjih v Indiji in Sloveniji) na Institutu Jožef Stefan obiskala Odsek za znanosti o okolju, kot predavateljica pa se je v Ljubljani udeležila tudi 2. svetovnega kongresa o prosto dostopnih izobraževalnih virih. Več o njenem delu je dostopno TUKAJ. Obe območji sta jo navdušili, posebej pa Škocjanski zatok z izvrstnimi možnostmi za opazovanje ptic. Na terenu v Zatoku smo srečali dve skupini otrok, ki jih je vodila neutrudna Bojana. Naša gosta je nagovorila učence in poudarila pomen zavarovanih območij tako za varstvo narave kot za izobraževanje. Velikokrat je žal tako, da nam domače vrednote odstrejo šele tujci.

Savithri je nagovorila učence in poudarila pomen zavarovanih območij tako za varstvo narave kot za izobraževanje. Foto: Damijan Denac

Tudi letos na sejmu!

Letos se bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču odvil že 47. sejem Narava-zdravje, ki pritegne številne razstavljalce s področja prehrane, naravne kozmetike, gibanja, welness-a in zelenega sobivanja. Letos se bo predstavilo 346 organizacij iz 25 držav, med njimi pa bomo program na razstavnem prostoru popestrili tudi prostovoljci Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.

2016_22_11_NZ_728x90_obiscitenas

2016_22_11_sejem_NZ_2016_TilenBasle

V lanskem letu smo bili z obiskom razstavnega prostora zelo zadovoljni.
foto: Tilen Basle

Letošnje dogajanje na sejmu bodo prostovoljci DOPPS popestrili z razstavnim prostorom, kjer bo osrednja tema zimsko krmljenje ptic. Izvedeli boste lahko vse o tem kakšno krmilnico in hrano izbrati, ter kdaj je primeren čas za pričetek hranjenja ptic. Prijazni prostovoljci vam bodo z veseljem navrgli tudi kak namig, kako ptice ob tem čim bolj uspešno opazovati.

Če se radi gibljete v naravi in opazujete živež okoli sebe, vam bomo predstaviti tudi tri naravne rezervate s katerimi društvo opravlja. Spoznali boste lahko prebivalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok, Iški Morost in Ormoške lagune ter tako pridobili kakšno novo idejo za nedeljski izlet ali pa organizacijo naravoslovnega dne za vaše učence.

Na voljo bodo izdelki iz »Jesenske prodajne akcije«

Na sejmu bodo na prodaj tudi vsi izdelki iz »Jesenske prodajne akcije«, zato ne zamudite te priložnosti za nakup katerega izmed izdelkov, ki smo jih to jesen pripravili prav za vas. Izbirate lahko med bombažnimi majicami, torbami in nahrbtniki, društvenim koledarjem 2017 in še mnogim drugim!

Sejem bo potekal od četrtka, 24. novembra pa vse do nedelje, 27. novembra 2016. Obiščete nas lahko v Stekleni dvorani (C) vsak dan med 9. in 19. uro, v nedeljo pa med 9. in 17. uro. Lepo vabljeni!