Arhiv oznak: navadna čigra

LUSH priskočil na pomoč navadnim čigram in rečnim galebom

, Novice

Navadna čigra in rečni galeb sta vrsti, ki za gnezdenje potrebujeta gola tla ob večjih vodnih telesih. Za nastajanje golih tal je odgovorna naravna rečna dinamika, ki z vsakoletnimi poplavami poskrbi, da se ta tekom sezone ne zarastejo. Zaradi regulacije rek je ta naravni proces okrnjen, prodišč pa je vse manj. Letos je številnim prostovoljcem, ki že leta vzdržujejo gnezdišča za navadno čigro in rečnega galeba, na pomoč priskočilo tudi podjetje LUSH.

Brez pomoči človeka bi navadne čigre in rečni galebi ob reki Dravi izumrle. Ker voda na jezeru ne poplavlja, se vse gole površine hitro zarastejo. Leta 1980 so ornitologi na majhnem otoku sredi Ptujskega jezera izvedli prvo akcijo odstranjevanja zarasti, na pobudo DOPPS pa je bil leta 2004 izdelan velik gnezditveni otok, kateremu sta se leta 2014 pridružila še dva. Otoke vsako leto kosimo jeseni, ko ptic na otoku več ni. V iskanju trajnejše rešitve smo na manjši del otoka leta 2019 nasuli borovo lubje, ki preprečujejo rast vegetacije. Rešitev se je obnesla!

Za nadaljnje ohranjanje navadne čigre in rečnega galeba je ob vsakoletni košnji potrebno tudi nasutje borovega lubja. S podporo podjetja LUSH nam je to letos uspelo in tako smo gnezdišče na Ptujskem jezeru še dodatno izboljšali!

V okviru projekta »Ohranimo ogroženo navadno čigro in rečnega galeba na Dravi« smo letošnjo jesen izvedli tri delovne akcije. Najprej smo 25. septembra pokosili in ročno odstranili vso vegetacijo z otokov. Na pokošeno površino smo 12. in 23. novembra položili geotekstil, na geotekstil pa sekance v debelini 15 cm. Z borovim lubjem je sedaj pokrit večji del »Novega otoka«

Projekt bo neposredno pomagal ogroženim vrstam ptic, kot so navadna čigra, rečni in črnoglavi galeb. Zasedenost gnezdišča bo pokazala, kako dobro smo opravili svoje delo, zato nestrpno zremo v pomlad in jih pričakujemo!

Iskreno hvala LUSH-u, ki je omogočil nakup borovega lubja, hkrati pa zahvala vsem prostovoljcem, ki so pomagali čigram in galebom urediti dom!

Čiščenje gnezditvenih otokov na Ptujskem jezeru

, Novice

V soboto, 25. oktobra, smo zavihali rokave in s skupnimi močmi očistili gosto zarasle gnezditvene otoke na Ptujskem jezeru, da bodo lahko naslednjo pomlad navadne čigre, rečni in črnoglavi galebi na njem spet našli primerno mesto za gnezdenje in vzrejo svojih mladičev.

V letošnjem letu je na ptujskih otokih gnezdilo 170 parov navadnih čiger, 815 parov rečnih in 41 parov črnoglavih galebov. Primerno mesto za gnezdenje so na otokih našle tudi druge vrste, med drugimi mlakarice, čopaste črnice in zelenonoge tukalice.

Erazem in Tinkara sta se zelo izkazala! Foto: Urša Gajšek

Naravna gnezdišča navadnih čiger so prodišča ob večjih vodnih telesih. Na tleh si uredijo skromno gnezdo, ki ga med gnezditveno sezono zavzeto pazijo. Ob reki Dravi je tradicionalno gnezdila na velikih prodiščih, ki so nastajala zaradi naravne rečne dinamike, vsakoletne poplave pa so omogočale, da se ta niso zaraščala. Z regulacijo rek in zajezitvijo rečnih odsekov so mesta za gnezdenje hitro izginila, populacija navadne čigre pa je posledično z leti močno upadla.

Še pred dvajsetimi leti je bilo stanje populacije navadne čigre na Dravi kritično. Eno redkih preostalih gnezdišč je bilo na t.i. Malem otoku na Ptujskem jezeru, kjer so začeli gnezditi tudi rečni galebi, ki so navadne čigre počasi »rinili« z otoka. Preseliti so se morale na betonske daljnovodne podstavke, ki so bili ekološka past, saj so z njih mladiči popadali v vodo in se utopili. Ukrepanje je bilo nujno, zato je bil na pobudo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v letu 2004 izdelan prvi večji gnezditveni otok za navadne čigre na Ptujskem jezeru, imenovan Novi otok. Izkazalo se je, da za dolgoročno ohranitev populacije navadne čigre, le en dodaten otok ne bo dovolj, zato sta bila v letu 2014 izdelana še dva večja prodnata otoka. Z dodatnimi otoki smo navadnim čigram ustvarili novo okolje za gnezdenje, kar je pomembno vplivalo na njihovo številčnost. Število gnezdečih parov je s 30 v letu 2014 naraslo na 170 v letošnjem  letu. Največ gnezdečih parov smo zabeležili v letu 2018, ko je gnezdilo 218 parov.

Pred izgradnjo Ptujskega jezera je za čiščenje prodišč, na katerih gnezdijo navadne čigre, z vsakoletnimi poplavami skrbela reka Drava sama. Zaradi spremenjenega režima pa to ni več mogoče, zato otoki s prodišči potrebujejo stalno upravljanje in vzdrževanje, saj se gosto zaraščajo z vegetacijo. Brez vsakoletnega upravljanja bi bili za gnezdenje ciljnih vrst popolnoma nekoristni.

Lepo sončno soboto smo izkoristili, da omogočimo gnezdenje navadnim čigram tudi v naslednjem letu. Delovne akcije se je udeležilo 32 prostovoljcev.  Nadeli smo si delovne obleke in rokavice ter se podali v boj z gosto vegetacijo na štirih ptujskih otokih. S košnjo in puljenjem smo odstranili vso zarast ter dobro pregledali stanje otokov. S prodnatega otoka smo na celino varno odpeljali tudi podgano, da smo preprečili morebitno plenjenje jajc naslednjo gnezditveno sezono.

Delovna akcija nas je privedla tudi do spoznanja, da imamo nekatere mišice, za katere sploh nismo vedeli in nase so opominjale še kar nekaj dni.

Za voljo in trud gre zahvala vsem srčnim prostovoljcem, brez katerih bi bilo vsakoletno čiščenje zarasti na otokih nemogoče.

Zaključil se je projekt ČIGRA

, Novice

S februarjem se je zaključil dve leti in pol trajajoč projekt Ohranjanje populacij čigre v porečju Save in Drave, ki je vsebinsko, varstveno in raziskovalno nadaljeval projekt LIVEDRAVA in pomagal dolgoletnemu prostovoljnemu trudu članov DOPPS Štajerske sekcije. Projekt je potekal v okviru Evropskega teritorialnega sodelovanja Interreg in združil partnerje iz Slovenije in Hrvaške.

V okviru projekta smo speljali številne redne aktivnosti za varstvo navadne čigre na Ptujskem jezeru, katere smo dopolnili z nekaterimi novostmi. Gnezditvene otoke na Ptujskem jezeru smo prekrili z novo plastjo proda, na enega izmed njih pa testno položili borovo lubje, ki zavira rast rastlin. V letu 2018 je na otokih tako gnezdilo 218, v letu 2019 pa 117 parov navadnih čiger. Čigram je v obeh letih delalo družbo skoraj 1000 parov rečnih in nekaj manj kot 30 parov črnoglavih galebov. Raziskovalno delo smo skupaj s projektnimi partnerji dopolnili z GPS telemetrijo navadne čigre in raziskavo genetike populacij navadne čigre ob reki Dravi in Savi v Sloveniji in na Hrvaškem. Ugotovitve so bile predstavljene v tematski številki revije Acrocephalus in so pomembno vplivale tudi na pripravo Čezmejnega akcijskega načrta varovanja celinske populacije navadne čigre.

Veliko smo postorili tudi na področju izobraževanja in ozaveščanja. Opazovalnico na desnem bregu Ptujskega jezera (zgrajeno v sklopu projekta LIVEDRAVA) smo opremili z informativno tablo in stacionarnim spektivom, ki omogoča opazovanje ptic na jezeru. Ob opazovalnici smo vsako leto organizirali tudi Dan odprtih vrat kolonije čiger in tako mimoidočim predstavili navadno čigro in pomen njenega ohranjanja. Mladinski tabor »Čigra« organiziran julija 2019 je prvič združil mlade ornitologe iz Slovenije in Hrvaške, ki so skupaj z mentorji teden dni raziskovali navadno čigro in ptice reke Drave. Vsebinski sklop je dopolnila še tematska številka revije Svet ptic, v celoti posvečena navadni čigri in prvič v zgodovini prevedena tudi v hrvaški jezik.

Predstavili smo le nekaj pomembnejših dosežkov projekta, vendar je teh še veliko, mnogi pa se bodo pokazali šele v prihodnje. Med njimi je najpomembnejši zagotovo uspešno sodelovanje vseh partnerjev in števila nova poznanstva, ki smo jih navezali tekom projekta. Za veliko mero zaupanja, potrpežljivosti in dobre volje se zato zahvaljujemo vsem partnerjem. V projektu so sodelovali: Nacionalni inštitut za biologijo, Udruga BIOM, Javna ustanova za upravljanje zaštićenim područjima i drugim zaštićenim dijelovima prirode na području Zagrebačke županije „Zeleni prsten”, Prirodoslovno-matematički fakultet Sveučilišta u Zagrebu in DOPPS.

     

Prostovoljci navadni čigri pripravili dom

, Novice

Na otokih Ptujskega jezera gnezdi največja mešana kolonija rečnega in črnoglavega galeba ter navadne čigre v Sloveniji. Kolonija je danes povsem odvisna od naravovarstvenega upravljanja, zato na društvu vsako leto s pomočjo številnih prostovoljcev uredimo otoke, da ostanejo primerni za gnezdenje številnih ptic.

V letošnjem letu je na otokih Ptujskega jezera gnezdilo 965 parov rečnih in 27 parov črnoglavih galebov, ter 117 parov navadnih čiger. Otoke kot gnezdišče uporabijo tudi druge vrste, saj smo zabeležili gnezdenje race mlakarice, čopaste črnice, zelenonoge tukalice, čopastega ponirka, laboda grbca in malega deževnika.

Otoki potrebujejo stalno upravljanje in vzdeževanje, saj se zaradi vlage in muljaste podlage gosto zaraščajo. Pred izgradnjo Ptujskega jezera je za vzdrževanje prodišč skrbela reka sama, saj je z vsakoletnimi poplavami s prodišč odstranila vegetacijo in organski material, na prodišča pa nanesla nov prod. Danes se otoki na jezeru zaradi bolj ali manj konstantnega vodostaja in muljaste podlage intenzivno zaraščajo in bi bili brez vsakoletnega upravjlanja neprimerni za gnezdenje ogroženih vrst.

Letos smo s pomočjo 34 prostovoljcev otoke uredili 21. septembra 2019. Z otokov smo odstranili vso zarast in pregledali stanje otokov. Manjša popravila in ureditve bodo potrebne tudi spomladi, predno z gnezdenjem pričnejo galebi in se vrnejo čigre. Tekom akcije smo odstranili vegetacijo z vseh štirih otokov, na Novem otoku pa smo na novo položili borovo lubje in razširili že obstoječe polje, kjer smo splomladi uspešno zastrli zarast. Debela plast borovega lubja se je izkazala za uspešno pri zatiranju rasti vegetacije, zato bomo s prakso nadaljevali tudi v prihodnje. Podlago za polaganje borovega lubja smo v manjši delovni akciji pripavili že v petek, 20. septembra 2019.

Za pomoč pri naravovarstvenem upravljanju in se iskreno zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki so se udeležili letošnje delovne akcije. Brez dodatne pomoči bi bila naloga nemogoča, čigra pa na Ptujskem jezeru že zdavnaj ne bi več gnezdila.

Film o čigri

Dogajanje na delovni akciji je dokumentiral tudi Gregor Šubic, ki v sklopu projekta Interreg ČIGRA pripavlja kratek dokumentarni film o čigri ob reki Dravi in Savi v Sloveniji in na Hrvaškem. V soboto je nastal je kratek video posnetek, katerega vam predstavljamo spodaj.

Delovna akcija je bila organizirana v sklopu projekta Interreg ČIGRA.
   

POLETNE PTIČJE NOVICE

, Novice

Navdušujoč članek Zakaj potrebujemo ptice (bolj kot ptice potrebujejo nas) nam bo razkril, da so ptice kot opraševalci, naravni čistilci, razširjevalci semen, oblikovalci pokrajin, navdihovalci in še mariskaj naši nujno potrebni spremljevalci. V nadaljevanju se sprašujemo Ali je varstvo ptic v intenzivni kmetijski krajini sploh mogoče? Naravovarstvena skrb se stopnjuje v članku Na poti brez vrnitve? Lovrenc Lipej predstavlja plenilce na vrhu prehranjevalne verige, morske pse in skate, ki so izjemno pomembni za analize bioakumulacije in biomagnifikacije strupenih in drugih snovi.

Na počitnice vas tokrat »peljemo« na zanimiv grški otok Kefalonija, želvji raj. Popeljali pa vas bomo tudi v skrvnostni svet bobnarice, naše najbolj skrite čaplje. Med tujo literaturo smo našli prispevek o zvočnih snemalnikih, ki že zelo dobro nadomestujejo terenske popisovalce.

Odličen fotograf in univerzitetni profesor, Tom Turk, nam jemlje dih s svojimi čudovitimi fotografijami ptic. Gotovo zanimivo branje pa vam bo tudi intervju s Tomažem Miheličem, glavnim urednikom Atlas ptic Slovenije in kratek prispevek o slovesni predstavitvi atlasa. Ob praznovanju 40. obletnice DOPPS nam je Iztok Geister predstavil svoj pogled na slovenski razvoj ornitologije in društva. Pozabavali pa se boste ob branju prigod pisarne ob zvonenju ornitofona in temu pripadajočimi zgodbami. Ker se v društvu vedno veliko dogaja, boste deležni kar nekaj strani branja o delavnicah, razvijajočih se projektih, popisih, dogodkih DOPPS …

Uživajte v branju!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

    Kazalo

    • 4: Ptice naših krajev
    • 6: Sedem razlogov, zakaj potrebujemo ptice
    • 10: Kefalonija – želvji otok
    • 14: Je varstvo ptic v intenzivni kmetijski krajini mogoče?
    • 18: Na poti brez vrnitve?
    • 21: Človek proti tehnologiji
    • 22: Bobnarica
    • 24: Ali je sobivanje planinskih orlov in vetrnih elektrarn možno?
    • 26: V zraku, na drevesu in v vodi
    • 28: Tomaž Mihelič – srčno med pticami in ljudmi
    • 31: Šest dejstev o navadni čigri
    • 32: Nasveti za opazovanje
    • 34: Ornitofon, skovik in lepotici
    • 35: Slovesnost ob predstavitvi Atlasa ptic Slovenije
    • 38: O motivih ustanovitve društva pred štirimi desetljetji (II. del)
    • 42: Program predavanj, izletov, akcij DOPPS, september 2019
    • 44: Novice

    PDF revije Svet ptic, leto 2019, letnik 25, številka 01.
    Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

    Navadna čigra združila mlade iz Slovenije in Hrvaške

    , Novice

    V nedeljo se je na Ptuju zaključil že 31. Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki je tokrat prvič združil mlade iz Slovenije in Hrvaške. Tabor je bil organiziran v sklopu čezmejnega Interreg projekta ČIGRA, zato smo se na taboru še posebej posvetili spoznavanju navadne čigre na Ptujskem jezeru.

    Cilj letošnjega tabora je bil spoznavanje življenja navadne čigre ob reki Dravi in drugih ptic, katerih življenjski prostor je bolj ali manj povezan z reko. Tabora se je udeležilo 28 mladih iz Slovenije in Hrvaške, ki so pod vodstvom sedmih mentorjev iz DOPPS in BIOM teden dni raziskovali ptice in njihove življenjske prostore, spoznavali različne metode dela in se ob tem zabavali.

    Opazovanje kolonije navadnih čiger. Foto: Neža Kocjan

    Kje se prehranjujejo čigre?

    Na otokih Ptujskega jezera gnezdi največja celinska kolonija navadnih čiger v Sloveniji, ki je v letošnjem letu štela približno 100 parov. Mladi ornitologi so imeli priložnost opazovati dogajanje na koloniji, katero si čigre delijo z rečnimi in črnoglavimi galebi. Ob tem so izvedeli več o ekologiji vrste in razlogih za varstvene ukrepe, ki jih na Ptujskem jezeru izvajamo. Vse skupine smo se še posebej posvetile raziskovanju prehranjevališč navadne čigre. Razporedili smo se okoli jezera in beležili prelete ter obnašanje navadnih čiger (lovi, leti z plenom ali brez…). Na jezeru je nekaj čiger lovilo v plitvejših delih ob severnem in južnem nasipu, največ čiger pa se je po hrano odpravilo v staro strugo reke Drave proti Mariboru ali Ormožu. Nekaj čiger je ribice lovilo tudi na sotočju kanala in stare struge pri Ptuju. Poznavanje prehranjevališč navadnih čiger je zelo pomembno za dolgoročno varstvo vrste, saj tako kot primerna gnezdišča tudi količina razpoložljive hrane vpliva na velikost populacije.

    Rjavih srakoperjev vse manj

    Šturmovci so bili v preteklosti (pred zajezitvijo Drave v Markovcih) velik otok sredi Drave, kjer so okoliški kmetje pasli živino. Danes se je njihova podoba precej spremenila, gozdove in pašnike so nadomestila polja, preostali travniki pa se zaraščajo. Z mladimi smo se odločili prešteti vse rjave srakoperje na ploskvah, katerih jih bolj ali manj redno popisujemo že od leta 1992. Prešteli smo le 8 parov, kar je rekordno malo in v primerjavi z letom 1992, ko so jih našteli 172, katastrofalno.

    Osvežitev, okrepčilo in počitek med veslanjem po Dravi.
    Foto: Neža Kocjan

    Ptice stare struge reke Drave

    Veliko časa na taboru smo namenili tudi pticam, ki gnezdijo ali se prehranjujejo v stari, ohranjani strugi reke Drave. Takšne Drave v Sloveniji več ne moramo najti, zato smo se podali preko meje in se z rafti spustili po Hrvaškem delu Drave od Donje Dubrave do Legrada, kjer v Dravo priteče reka Mura. Med spustom smo imeli priložnost opazovati tipične prebivalce ohranjenih rek, kot so črna štorklja, belorepec, mali martinec, mali deževnik, breguljka in navadna čigra.

    Naravni rezervat ob reki Dravi

    V soboto popoldan smo se odpeljali v Slovenske gorice, kjer smo si ogledali kolonijo čebelarjev, presenetila pa nas je tudi smrdokavra. Dan smo zaključili z opazovanjem ptic v Naravnem rezervatu Ormoške lagune in piknikom ob ognju. Piknik so si seveda priredili tudi lokalni komarji, ki so nam tokrat dobesedno pili kri. Ko se je zmračilo smo oboji zaključili s piknikom in se odpravili v bližnji gozd, kjer sta nam Monika in Jasmina iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev povedali več o teh nočnih letečih sesalcih. Eden se je tudi ulovil v mrežo in strokovnjakinji sta ga določili za Nathusijevega netopirja, kar je zelo zanimiva in redka najdba! Navdušenja mladih ob izkušnji seveda ne rabim posebej opisovati.

    Kaj pa zanimivosti?

    Seveda se na vsakem taboru nabere lepa mera zanimivih opazovanj. Nekatera popolnoma po naključju, druga pa nekoliko bolj načrtovano in z nekaj sreče. Na vodnih površinah Dravskega in Ptujskega polja (zadrževalnik Medvedce, Rački ribniki, Požeg in Podvinci) smo med drugim opazovali kostanjevke in konopnice ter družino črnih labodov, ki pa najverjetneje niso prileteli na počitnice iz Avstralije, temveč jih je nekdo spustil v naravo »za okras«. Zvečer smo se odpravili iskati pegasto sovo, kar se je izkazalo za zelo optimistično potezo. Pegaste sove seveda nismo zabeležili, smo pa nekaj parov malih uharic in tri pare čukov.

    Mladi vadili javno nastopanje

    Mladi ornitologi so ob pomoči mentorjev pripravili program in plakate s predstavitvijo dela na taboru. Slednje so v nedeljo, 7. julija ob 14. uri na OŠ Breg predstavili vsem zbranim, med katerimi sta bila tudi županja MO Ptuj, gospa Nuška Gajšek in ravnatelj OŠ Breg, gospod Milan Fakin. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za obisk in pripravljenost prisluhniti mladim raziskovalcem.

    “Organizacija tabora je velik zalogaj, seveda pa je njegova izvedba odvisna od pomoči mnogih dobrih ljudi. Na tem mestu bi se za gostoljubje rad zahvalil ravnatelju OŠ Breg, gospodu Milanu Fakinu in kuharici ter kuharju, ki sta lepo skrbela za nas. Zahvalil bi se tudi županji MO Ptuj, gospe Nuški Gajšek, ki je z obiskom pozdravila mlade in prisluhnila njihovem delu. Zahvala gre tudi vsem staršem, ki so nam zaupali mlade in jim omogočili nepozabno izkušnjo. Na koncu bi se zahvalil še vsem sodelavcem iz pisarne, posebej pa mentorjem, ki so nase prevzeli veliko odgovornost, hkrati pa so mnogim mladim za navdih in vzor. Hvala vsem in se vidimo prihodnje leto, kaj ne?” je ob zaključku tabora povedal Tilen Basle, vodja tabora.

     

     

    Na Ptujskem jezeru gnezdilo več kot tisoč parov ptic

    , Novice

    Ptujsko jezero je skozi vso leto eno najpomembnejših mokrišč za ptice v državi. Letošnjo pomlad je na otokih, ki jih vzdržujejo številni prostovoljci, gnezdilo izjemno veliko število ptic.

    Uspešno leto za kolonijske gnezdilke

    Del kolonije na enem izmed dveh prodnatih otokov.

    Na otokih in drugih strukturah Ptujskega jezera gnezdi mešana kolonija rečnih in črnoglavih galebov ter navadnih čiger. Pomembnost varstva kolonije so člani DOPPS prepoznali že leta 1980, ko so izvedli prvo akcijo odstranjevanja zarasti na takrat edinem Malem otoku. Od takrat so bili zgrajeni trije novi gnezditveni otoki, ptice pa so za gnezdenje pričele uporabljati tudi podstavka daljnovodnih stebrov. Število ptic je zaradi novih pridobitev in boljšega upravljana pričelo naraščati, v letu 2006 pa je na Novem otoku pričel gnezditi tudi črnoglavi galeb, nova gnezdilka za Ptujsko jezero.

    Poseben porast kolonijskih gnezdilk smo zabeležili po letu 2015, ko sta bila na jezeru zgrajena dva velika prodnata otoka. Letošnje leto je kolonija na Ptujskem jezeru štela 988 parov rečnih galebov, 26 parov črnoglavih galebov in 218 parov navadnih čiger. Takšnih števil nismo zabeležili še nikdar prej! Števila bi najverjetneje bila še nekoliko višja, saj je v mesecu aprilu iz še vedno neznanega vzroka poginilo približno 200 rečnih galebov.

    Nove raziskave za učinkovitejše varstvo

    Kljub rezultatom, ki kažejo na uspešno upravljanje z gnezdišči na Ptujskem jezeru, pa je za dolgoročno in uspešno varstvo kolonijskih ptic potrebno izvedeti več o njihovih navadah in stanju v koloniji. Z letošnjim letom smo se v okviru projekta ČIGRA osredotočili na varstvo navadne čigre, saj kolonija na Ptujskem jezeru predstavlja našo celotno celinsko populacijo te vrste. Z raziskavami bomo poskušali ugotoviti lovna območja navadnih čiger, spremljati njihovo selitev v Afriko, z dodatnimi genskimi analizami pa ugotoviti, kateri populaciji pripadajo naše čigre.

    Navadna čigra z nameščenim oddajnkom in prvi rezultati spremljanja njene dnevne aktivnosti. Foto: Matej Gamser

    Brez podpornikov in prostovoljcev ne gre

    Uspešno upravljanje z otoki na Ptujskem jezeru bi bilo brez pomoči številnih prostovoljcev nemogoče. Danes si pri delu pomagamo tudi z mehanizacijo, vendar so kljub temu marljive roke prostovoljcev tiste, ki omogočijo izvedbo akcije. V letu 2017 se je akcije udeležilo 35 prostovoljcev, ki so v šestih urah z otokov odstranili vso zarast. S tem so v letu 2018 omogočili gnezdenje rekordnemu številu kolonijskih gnezdilk.

    Letos bomo akcijo izvedli v nedeljo, 23. septembra 2018 (akcija je zaradi napovedi slabega vremena prestavljena iz sobote). Zbrali se bomo ob 9. uri ob Ptujskem jezeru. Lepo vabljeni vsi, ki ste s svojim delom pripravljeni pomagati pticam na Ptujskem jezeru. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da svojo sodelovanje potrdite na naslov tilen.basle@dopps.si ali na 051 636 224. Točno zborno mesto in podrobnejša navodila bomo prijavljenim sporočili nekaj dni pred akcijo. Akcijo bomo izvedli v okviru projekta ČIGRA (PS INTERREG V-A SI-HR, PO 2014-2020).

       

    Dan odprtih vrat kolonije čiger

    , Novice

    Na otokih Ptujskega jezera gnezdi edina stalna kolonija navadnih čiger v celinskem delu Slovenije. V koloniji jim družbo delajo še rečni in črnoglavi galebi, ki za gnezdenje izbirajo podoben življenjski prostor. Da slednji ostane zanje primeren, vsako leto skrbijo številni prostovoljci Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

     

    V soboto, 9. junija 2018 vas vabimo na Dan odprtih vrat kolonije čiger na Ptujskem jezeru.

     

    Med 10. in 18. uro bodo pri ornitološki opazovalnici na desnem bregu jezera z vami prostovoljci, ki vam bodo povedali več o varstvu navadne čigre pri nas, hkrati pa si boste lahko z ornitologi ogledali dogajanje v koloniji nedaleč stran.

    Dogodek bo tudi priložnost, da spoznate delo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

    Zakaj navadna čigra?
    Navadna čigra (Sterna hirundo) je približno 120 gramov težka ptica, ki prebiva na peščenih ali kamnitih obalah morskih kot tudi celinskih voda. V Sloveniji gnezdi 128–315 parov, od tega skoraj polovica teh na Ptujskem jezeru, kjer se nahaja tudi edina stalna kolonija teh ptic v celinskem delu države. Kolonija na otokih Ptujskega jezera je popolnoma odvisna od prostovoljnega upravljanja prostovoljcev DOPPS, brez katerih bi bili otoki za gnezdenje te vrste neprimerni.

    Navadne čigre preživijo zimo ob obalah ekvatorialne Afrike in na leto preletijo več tisoč kilometrov. Z raziskavami bomo v prihodnjih letih poskušali ugotoviti, kje na reki Dravi se navadne čigre prehranjujejo ter kam se jeseni odselijo naše čigre.

    Spoznajte navadno čigro in si z ornitologi oglejte dogajanje v koloniji na Ptujskem jezeru!

    Dogodek bo organiziran v sklopu projekta ČIGRA (PS INTERREG V-A SI-HR, PO 2014-2020).

    Z gasilsko vajo vznemirjali in ogrožali kolonijo ogroženih ptic

    , Novice

    Na otokih Ptujskega jezera gnezdi edina kolonija rečnega galeba (Chroicocephalus ridibundus) v Sloveniji, hkrati pa tudi edina kolonija navadne čigre (Sterna hirundo) v kontinentalnem delu države. Za vzdrževanje populacij obeh vrst je potrebno redno naravovarstveno upravljanje otokov, ki ga izvajajo prostovoljci Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

    V soboto, 19. maja 2018 je bilo Ptujsko jezero uporabljeno kot poligon demonstracije gašenja s helikopterjem iz zraka. Aktivnost je potekala nad in v bližini gnezditvenih otokov kolonije rečnih galebov in navadne čigre. Jezero sta nizko preletavala letalo in helikopter, ki je med otoki zajemal vodo, katero je nato nekajkrat razpršil v bližini in po gnezditvenih otokih.

    Predstavitev gašenja v sklopu srečanja Gasilske zveze Slovenije na Ptujskem jezeru, 19.5.2018 je bila v nasprotju z določili Zakona o ohranjanju narave (Ur. l. RS 96/2004). Ocenjujemo, da se je zaradi prikaza gašenja in aktivnosti helikopterja ter letala na Ptujskem jezeru bistveno povečal negativni vpliv na kvalifikacijske vrsti ptic območja SPA Drava, ki tukaj gnezdita kolonijsko; rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus), navadna čigra (Sterna hirundo).

    Območje Ptujskega jezera spada med posebna varstvena območja Natura 2000, hkrati pa je desna stran jezera zaradi gnezditvenih kolonij prej omenjenih vrst razglašena za varstveno cono C, kjer velja poseben varstven režim. Na društvu se sprašujemo, zakaj je helikopter izven kriznih razmer uporabljal desno stran jezera in s tem vznemirjal in ogrožal gnezdeče ptice in če, kdo in na podlagi katerih argumentov je izdal dovoljenje za takšno vajo?

    Kolonija ptic na otokih Ptujskega jezera je v tem trenutku sredi gnezditvene sezone, izlegli so se prvi mladiči rečnih galebov in navadnih čiger. Ob rednem vsakoletnem naravovarstvenem upravljanju, se letos na otoku vršijo tudi raziskave gnezditvene uspešnosti in prehranjevalnih navad ciljnih vrst v okviru mednarodnega projekta. Rezultati raziskav bodo povečali naše znanje o vrstah, kar bo v prihodnje pripomoglo k uspešnejšem varovanju. Motnje, ki smo jim bili priča v soboto, negativno vplivajo tudi na raziskovalno in projektno delo in ga lahko celo povsem onemogočijo.

    Stanje in morebitne posledice sobotnega dogodka bomo s terenskim obiskom kolonije preverili v prihodnjih dneh.

    DOPPS je o primeru obvestil Inšpektorat RS za okolje in prostor.