Naj bo selitvena pot ptic čim bolj varna – skupaj v boju proti nezakonitemu ubijanju ptic

Prvi vikend v oktobru bo na tisoče parov oči zazrtih v nebo, da bi lahko občudovali enega izmed najlepših spektaklov narave – selitev ptic. Na DOPPSu ob Evropskem dnevu opazovanja ptic pozivajo, da pomagate pticam, da bo njihova selitvena pot v toplejše, s hrano bogate kraje čim bolj varna.

Ko se konča poletje in z njim gnezdilna sezona, se na tisoče ptic odpravi na dolgo pot na jug vse do prostranih planjav Afrike. To je seveda odlična priložnost za ornitologe, da lahko opazujejo, štejejo in rišejo migracijske poti ter proučujejo selitveno vedenje.

Vendar se pot za nekatere ptice ne konča v Afriki, kjer bi lahko preživele zimo. Na žalost se pot za mnoge konča v pasteh, mrežah ali limanicah ter nazadnje na krožniku ali pa kot okras na steni. Slovenija je veljala za nekakšno oazo, kjer so ptice selivke varne pred nezakonitim ubijanjem, sploh če se primerjamo s sosednjo Italijo ali balkanskimi državami. A v zadnjih nekaj mesecih v sklopu projekta »Proti nezakonitemu ubijanju ptic na jadranski selitveni poti« ugotavljamo, da temu žal ni tako. Kriminala nad pticami je v Sloveniji precej več, kot smo verjeli doslej. Predvsem je precej lova na ptice pevke za namene zadrževanja v kletkah in nadaljnje preprodaje na italijanski črni trg, veliko je lova na ujede s pastmi ter nezakonitega streljanja, kjer so žrtve zelo pogosto ribojede vrste ptic. Na osnovi trenutnega poznavanja problematike ocenjujemo, da je v Sloveniji letno nezakonito ulovljenih ali ubitih 8.500 – 46.500 osebkov ptic.

Zato vas ob Evropskem dnevu opazovanja ptic (EuroBirdwatch 2018) pozivamo, da pomagate pticam, da bo njihova selitvena pot na jug čim bolj varna.

Če ste zaznali sume nezakonitega lova in ubijanja ptic nam informacije lahko posredujete na dopps@dopps.si ali na telefon 041 712 796.

Sporočilo za javnost

Nezakonitega ubijanja ptic je v Sloveniji več, kot smo mislili doslej

S štiriletnim projektom »Proti nezakonitemu ubijanju ptic na jadranski selitveni poti«, ki ga podpira nemška naravovarstvena fundacija EURONATUR, bodo v DOPPSu poskušali pticam zagotoviti varnejšo selitev. A že prvi podatki po le nekaj tednih dela kažejo, da je stanje pri nas precej slabše, kot se je verjelo doslej.

To poletje na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije začenjajo nov štiriletni projekt, v katerem bodo preučili razsežnost nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji. Namen projekta je tudi vzpostaviti aktivno sodelovanje s službami pristojnimi za preganjanje tovrstnega kriminala in vzpostaviti mrežo volonterjev, ki bo pomagala odkrivati in preganjati IKB pri nas.

Doslej smo verjeli, da je Slovenija nekakšna oaza, kjer so ptice selivke varne pred nezakonitim ubijanjem. Sploh v primerjavi s sosednjo Italijo in balkanskimi državami, kjer je kriminal nad pticami vsesplošno razširjen. A že po prvih tednih zbiranja podatkov kaže, da je tega bistveno več, kot smo verjeli doslej. Zbrali smo že informacije o preko 200 primerih suma na nezakonita ravnanja.

Videti je, da je v Sloveniji precej lova ptic pevk za namene zadrževanja v kletkah. Kaže, da je tega več v zahodni Sloveniji ter da so sporna ravnanja verjetno spodbujena z Italijanskim črnim trgom in ukinitvijo mejnih kontrol. Presenetile so nas tudi informacije o lovu ptic ujed s pastmi. Podatki kažejo na razširjeno trgovino s pastmi za tovrstni nezakoniti lov.

V zvezi z nezakonitim lovom ptic pevk smo v zadnjih letih na okoljsko inšpekcijo posredovali več prijav zoper konkretne storilce, a inšpekcija ni ukrepala.

Na DOPPSu vabijo občane, ki so zaznali sume nezakonitega lova in ubijanja ptic, da jim informacije posredujejo na dopps@dopps.si. Posebej naj bodo pozorni na osebe, ki lovijo ptice z mrežami ali pastmi ter na kletke oz. voljere v katerih se zadržujejo prostoživeče vrste. Sporočijo naj tudi, če najdejo ptico, za katero se sumi, da je bila ustreljena.

Sporočilo za javnost

Prosimo, zaščitite ptice selivke

Danes je 58 Evropskih, Afriških in Libanonskih nevladnih organizacij in skupin iz 28 držav poslalo odprto pismo libanonskemu predsedniku Michaelu Aoun. Podpisnikom se je pridružil tudi DOPPS.

V pismu smo predsednika pozvali k uveljavitvi lovskega zakona (580/2004) pred prihajajočo spomladansko selitveno sezono in s tem preprečitev množičnega ubijanja ptic selivk. Želimo, da nebo nad Libanonom postane varno za belo štorkljo in mnoge druge ptice selivke.

»Kmalu bo nastopil čas, ko se bodo ptice pričele vračati na svoja gnezdišča v Evropi. Zaskrbljeni smo nad nevarnostjo, ki preži na ptice selivke, katerih povratek nestrpno pričakujemo.«

Podpisniki ODPRTEGA PISMA

Zakaj je Libanon tako pomemben za ptice selivke?

Libanon prečka ena svetovno najpomembnejših selitvenih poti za ptice. Vsako leto območje na poti proti gnezdiščem v Evropi in prehranjevališčem v Afriki prečka na milijone ptic. Na žalost samo v Libanonu letno postrelijo ali kako drugače ulovijo približno 2,6 milijona ptic. Takšna dejanja imajo izrazito negativen vpliv tudi na populacije pri nas gnezdečih ptic!

Več o problematiki nezakonitega lova v Mediteranu si lahko preberete v publikaciji The Killing (angleščina). Na spodnjem video posnetku si lahko ogledate, kako pereče so tamkajšnje razmere.
 

Spet nezakonit lov na Ljubljanskem barju

Lovec ubil zavarovanega sokola selca v Naravnem spomeniku Ljubljanica

Sprehajalec je 2. januarja zalotil dva lovca, ki sta na Ljubljanici lovila z motornega čolna. Lovec je zavarovanega sokola selca ubil znotraj zavarovanega območja Naravni spomenik Ljubljanica, kjer lov ptic sploh ni dovoljen.

Občan, ki se je 2. januarja okrog 11 ure dopoldne sprehajal ob desnem bregu Ljubljanice v bližini naselja Lipe v Krajinskem parku Ljubljansko barje nas je obvestil, da je zalotil dva lovca pri nezakonitem lovu.

Z brega Ljubljanice je opazoval sokola selca, ki je sedel na vejo na bregu reke nizko nad vodo. V tistem sta po reki navzgor z motornim čolnom priplula dva lovca oborožena vsak s svojo puško šibrenico. Ko sta opazila sokola sedečega na veji je eden od lovcev nemudoma dvignil puško in z enim strelom sokola ubil.

Sprehajalec je oba lovca prepoznal. Gre za dva člana Lovske družine Brezovica. Lovila sta na odseku Ljubljanice, kjer poteka meja med loviščema LD Brezovica in LD Tomišelj. Sokola sta ubila na območju lovišča sosednje Lovske družine Tomišelj.

Sprehajalec je truplo ubitega sokola odnesel na Prirodoslovni muzej Slovenije. Uslužbenci Muzeja so nam potrdili, da je bil sokol res ubit s puško šibrenico.

Brezvestna lovca sta z ubitjem sokola storila več prekrškov in kaznivih dejanj:

  • lovila sta z motornega čolna, kar je prepovedano po Zakonu o divjadi in lovstvu – zagrožena je kazen od 420 do 1200 €,
  • lovila sta znotraj zavarovanega območja Naravni spomenik Ljubljanica, kjer lov ptic ni dovoljen – zagrožena kazen je 200 do 2000 €,
  • ubila sta sokola selca Falco peregrinus, ki je zavarovana in maloštevilna vrsta – po zakonu o ohranjanju narave je zagrožena kazen 200 do 2000 €; storila pa sta tudi kaznivo dejanje po 342. členu kazenskega zakonika, za kar je zagrožena denarna kazen oz. zapor do dve leti.

Sokol selec je velika ujeda, ki meri čez krila dober meter. V Sloveniji je maloštevilna in ogrožena vrsta, pri nas gnezdi le okrog 100 parov.

O incidentu bo DOPPS danes podal prijavo pristojni inšpekciji na inšpektoratu za kmetijstvo in okolje.

Na DOPPSu z razočaranjem ugotavljamo, da nezakonit lov v zavarovanem območju ni osamljen primer. Jeseni 2011 in oktobra 2013 smo zalotili skupino lovcev, ki je lovila v Naravnem rezervatu Iški morost. Posebej zaskrbljuje neustrezen odziv pristojnih inšpekcijskih služb. Obakrat smo podali prijavo na Inšpektorat za kmetijstvo in okolje, pa nas kljub zakonski obvezi niso nikoli obvestili o sprejetih ukrepih.


Za dodatne informacije pokličite:
Tomaž Jančar, varstveni ornitolog: 041 750 275

Sporočilo za javnost (pdf)

Lovci LD Tomišelj ponovno zasačeni pri izvajanju nezakonitega lova na obNaravnega rezervata Iški morostmočju

DOPPS je danes na okoljsko inšpekcijo podal prijavo zaradi nezakonitega lova na območju Naravnega rezervata Iški morost, kjer je lov prepovedan. Lovci LD Tomišelj so bili v nedeljo 20.10. dopoldne ponovno zasačeni, kako lovijo na območju prepovedi lova. Lov so izvajali kljub dejstvu, da sta bili na rezervatu prisotni dve skupini obiskovalcev.

Dve ločeni skupini opazovalcev ptic sta to nedeljo (20. oktobra) okrog desete ure in 40 minut dopoldne opazili večjo skupino – kakšnih deset – lovcev Lovske družine Tomišelj, ki so ob podpori treh lovskih psov izvajali lov na območju Naravnega rezervata Iški morost na Ljubljanskem barju.

Na območju rezervata je lov v celoti prepovedan.1 Rezervat je bil ustanovljen ob pomoči evropskih sredstev za varstvo narave s ciljem ohranjanja ogroženih travniških vrt ptic. Lov je bil na rezervatu prepovedan predvsem zaradi varnosti obiskovalcev, ki območje pogosto obiskujejo. Tudi to nedeljo se je na rezervatu zvrstilo nekaj 10 obiskovalcev.

Incident ima še večjo težo ob dejstvu, da gre za ponavljano dejanje. Lovci LD Tomišelj so bili pri podobnem prekršku zaloteni že jeseni 2011. Takrat je DOPPS zoper storilce podal prijavo na ustrezne inšpekcijske službe. O ukrepih nismo bili obveščeni.

DOPPS je o nezakonitem dejanju nemudoma obvestil policijo, ki je na mestu samem opravila razgovore s storilci in pričami in napravila uradne zabeležke.

Danes je DOPPS podal prijavo še na pristojno okoljsko inšpekcijo. Inšpekciji smo posredovali podroben opis dogajanja in jo pozvali, da storilce zaradi ponavljanja nezakonitega lova obravnava strožje. Inšpekciji smo tudi predlagali, da zoper storilce poda kazensko ovadbo zaradi nezakonitega lova.

Zakon o divjadi in lovstvu določa, da se posameznik, ki lovi na površinah, ki so izločene iz lovne površine, kaznuje z globo od 420 do 1200 EUR. Kazenski zakonik določa, da se storilec kaznivega dejanja nezakonitega lova kaznuje z denarno kaznijo oz. zaporom do šestih mesecev, oz. do enega leta, če je dejanje storjeno v skupini.

Konec sporočila!

 

Za dodatne informacije pokličite:

  • Damijan Denac, direktor DOPPS: 051 606 835
  • Tomaž Jančar, varstveni ornitolog: 041 750 275


1
Tako določa Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje.